nesklepčnost tožbe
Sentenca
Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Zgolj navedbe o vrednosti opravljenih vlaganj v nepremičnino same po sebi ne zadoščajo za utemeljitev zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve, če tožeča stranka hkrati ne izkaže, da so ta vlaganja povzročila povečanje vrednosti nepremičnine, ki predstavlja obogatitev na strani toženca (190. člen OZ, 318. člen ZPP).
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E)
- Uredba Sveta (ES, Euratom)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS)
- Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Pravilnik o opravljanju službe i…)
- Zakon o sodnem registru (ZSReg)
- Uredba Sveta (Uredba Sveta)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o notariatu (ZN)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ocenilo, da tožnikove navedbe o ravnanju izvršitelja ne utemeljujejo protipravnosti, kar predstavlja neodpravljivo nesklepčnost tožbe.
VSM Sodba I Cp 908/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožbeni zahtevek etažnih lastnikov je bil ocenjen kot nesklepčen, ker so zahtevali plačilo le zase in na svoj račun, namesto da bi zahtevali plačilo za vse etažne lastnike na račun upravnika.
VSL Sodba in sklep I Cp 383/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica v sporu majhne vrednosti ni pojasnila razlike med pogodbeno dogovorjeno najemnino in vtoževanimi zneski po računih, zato je bila tožba po višini nesklepčna.
VSL Sodba II Cpg 213/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo nesklepčnost pobotnega ugovora v gospodarskem sporu, kjer je tožena stranka uveljavljala terjatev iz naslova reklamacije zaradi napak na blagu.
VSC Sodba I Cpg 38/2024 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 435. člen -
Tožba je nesklepčna, če tožnik ne zatrjuje obstoja denarnih sredstev kot skupnega premoženja tako ob razpadu življenjske skupnosti kot ob zaključku sojenja.
VSL Sodba in sklep I Cp 1214/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila zamudna sodba razveljavljena, ker je bila vsebina stvarne služnosti v tožbenem zahtevku opredeljena preveč ohlapno, sodišče prve stopnje pa tožnika ni pozvalo na odpravo te nesklepčnosti.
VSRS Sklep Cp 35/2023 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica v konkretnem primeru ni razmejila posledic dveh različnih poškodb, kritih z dvema ločenima zavarovalnima pogodbama, zaradi česar zahtevek ni bil ustrezno individualiziran.
VSL Sodba II Cp 314/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je tožba nesklepčna, če tožeča stranka kumulativno uveljavlja zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve in podjemne pogodbe, saj se ti pravni podlagi medsebojno izključujeta.
VSL Sodba II Cpg 80/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel izkazati vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženke in zatrjevanimi psihičnimi bolečinami ter strahom, zato je bil zahtevek zavrnjen kot nesklepčen.
VSM Sodba I Cp 897/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 132. člen -
Tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu, ker ni konkretizirala vsebine svetovalnih storitev, kar je onemogočilo presojo, ali je šlo za svetovanje ali regulirano bančno posredovanje.
VSL Sodba I Cp 1659/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo razliko med nepopolno tožbo (pomanjkanje trditvene podlage) in nesklepčno tožbo (neutemeljenost zahtevka po vsebini) ter prevalitev trditvenega bremena o višini cene na toženca.
VSL Sodba II Cpg 142/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pomanjkljiv opis predpostavk odškodninske odgovornosti in neskladja v navedbah glede tožene stranke predstavljajo nesklepčnost, ne pa nepopolnosti tožbe.
VSL Sklep I Cp 501/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno štelo tožbo za nesklepčno, ker je napačno interpretiralo pravne pojme pridobitve, razkritja in uporabe poslovne skrivnosti po ZPosS.
VSL Sklep I Cp 294/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna po višini, ker tožnik ni navedel števila ur in cene na uro, čeprav je bilo dogovorjeno plačilo po urni postavki.
VSL Sklep in sodba II Cpg 90/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker tožnik ni izkazal, da zahtevana izpolnitev ustreza vsebini pogodbene zaveze, glede določenih obveznosti pa ni podal zadostnih trditev o njihovi vsebini.
VSL Sodba I Cp 1628/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zavrnitev zahtevka zaradi pomanjkljive trditvene podlage predstavlja posledico nesklepčnosti tožbe, ne pa nujno kršitve materialnega procesnega vodstva.
VDSS Sodba Pdp 247/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožba ni nesklepčna zgolj zato, ker tožniki niso sami izračunali vtoževanih dodatkov, temveč so predlagali, da to stori tožena stranka ali izvedenec, kar je bilo v postopku tudi izvedeno.
VDSS Sodba in sklep Pdp 395/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sklicevanje na račune ne more nadomestiti manjkajočih trditev o pravnem temelju obveznosti.
VSL Sodba II Cpg 452/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrnilo kot nesklepčno, ker tožnika nista uspela povezati zatrjevanih nepravilnosti pri delu izvršitelja z utemeljitvijo odškodninskega zahtevka.
VSL Sodba II Cp 325/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Tožba je bila nesklepčna, ker tožnica ni mogla utemeljiti obogatitvenega zahtevka ob obstoju pravnomočnih izvršilnih naslovov za isto terjatev.
VSL Sodba II Cpg 57/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo nesklepčnost tožbe od njene nepopolnosti; nesklepčnost se nanaša na vsebinsko neutemeljenost zahtevka, nepopolnost pa na odsotnost nujnih trditvenih elementov.
VSL Sodba II Cpg 592/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžno tožnici omogočiti odpravo nesklepčnosti glede zahtevka za delež na skupnem premoženju, ki presega polovico, če so manjkajoče trditve o prispevkih k ohranitvi ali povečanju premoženja dopolnljive.
VSM Sklep I Cp 849/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno ocenilo nesklepčnost tožbe, saj je spregledalo, da je tožena stranka sama izračunala in priznala višino obveznosti iz naslova provizij.
VSM Sklep I Cp 608/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožba je bila spoznana za nesklepčno, ker tožniki niso zahtevali ugotovitve skupne lastnine na pripadajočem zemljišču, temveč le splošno ugotovitev lastnine, in niso zajeli vseh upravičencev.
VSL Sodba II Cp 22/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni mogla prevaliti stroškov diagnostike napake na prodajalca, ker zakon za notificiranje napak ne predvideva postopka, ki bi ga kupec lahko samovoljno izvedel na stroške prodajalca.
VSL Sodba II Cpg 563/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: EKČP · 6. člen OZ · 243. člen OZ · 243. člen, odstavek 4 OZ · 461. člen OZ · 461. člen, odstavek 1 OZ · 468. člen OZ · 468. člen, odstavek 2 ZPP · 151. člen ZPP · 151. člen, odstavek 1 ZPP · 180. člen ZPP · 286.a člen ZPP · 458. člen ZPP · 458. člen, odstavek 1 ZPP · 495. člen ZPP · 495. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da dolžnost materialnega procesnega vodstva ne vključuje pozivanja stranke k navedbi dejstev, ki bi pomenila nadomestitev obstoječega življenjskega primera z novim.
VSRS Sodba II Ips 192/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za povračilo potnih stroškov, ker tožnica v tožbi ni navedla dejstev, ki bi utemeljevala nastanek teh stroškov, pri čemer je bila opustitev poziva na popravo tožbe ocenjena kot relativna kršitev postopka.
VSL Sodba I Cp 1031/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je dolžno tožečo stranko pozvati k odpravi nesklepčnosti, tudi če ta tožniku zaradi objektivnih okoliščin (npr. nepoznavanje točne cene stanovanja po določilih stanovanjske zakonodaje) ni uspelo natančno opredeliti zahtevka že v prvotni vlogi.
VSL Sklep II Cp 1621/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni utemeljila izračuna vtoževanega zneska, saj navedeni odstotek ni ustrezal vtoževani glavnici, s čimer je zahtevek postal nesklepčen.
VSL Sodba I Cpg 258/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila nesklepčna, ker tožnik ni navedel pravno relevantnih spremenjenih okoliščin, temveč se je skliceval na kršitev internih dogovorov.
VSL Sodba IV Cp 1198/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 132. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora tožeča stranka v primeru odpovedi najemnega razmerja postaviti oblikovalni zahtevek, saj se po 112. členu SZ-1 najemna pogodba ob sporu odpoveduje s tožbo pri sodišču.
VSM sklep I Cp 1218/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik je bil nesklepčen, ker je zahteval ugotovitev lastninske pravice, čeprav je iz trditvene podlage izhajalo, da je pravno razmerje med strankama obligacijskopravne narave in bi moral zahtevati izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
VSL sodba I Cp 1909/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnikove navedbe niso zadostovale za ugotovitev lastninske pravice na toženkinem solastninskem deležu nepremičnine.
VSL sodba III Cp 2455/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave, ker tožnica ni zmogla trditvenega bremena glede višine terjatve, zato opredelitev sodišča do pravne podlage zahtevka ni bila potrebna.
VSL sodba I Cp 215/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožeča stranka ni podala niti minimuma trditev, ki bi omogočale preizkus zamude tožene stranke s plačilom računa.
VSL sodba II Cpg 396/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna, ker tožnica v času trajanja zapuščinskega postopka ne more uveljavljati dajatvenega zahtevka glede zapuščine.
VSRS sklep II Ips 292/2014 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni pojasnila nasprotja med vsebino dokazne listine in svojimi trditvami o uporabi storitev s strani tožene stranke, kar je povzročilo nesklepčnost dopolnitve tožbe.
VSL sodba in sklep II Cpg 1489/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni podala konkretnih navedb o intenzivnosti in trajanju duševnih bolečin, zato je bil zahtevek za nepremoženjsko škodo zavrnjen kot nesklepčen.
VSL sodba I Cp 404/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe ni utemeljen, ker je bila pogodba po navedbah tožnika že sklenjena s sprejemom ponudbe, zato tožnik ne more zahtevati sklenitve pogodbe, ki že obstaja.
VSC sodba Cp 4/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža je nesklepčna, če ne vsebuje oblikovalnega zahtevka in hkrati zahteva neposredno izročitev darila v času, ko zapuščinski postopek še teče.
VSL sodba II Cp 510/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila tožba nesklepčna, ker tožeča stranka ob zatrjevani kršitvi predkupne pravice ni postavila oblikovalnega zahtevka za razveljavitev kupoprodajne pogodbe, ki sta jo prikrivali navidezni darilna in menjalna pogodba.
VSK sodba in sklep I Cp 209/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da vlaganja v nepremičnino avtomatično pomenijo večjo vrednost nepremičnine, kar je vodilo v zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti.
VSK sodba in sklep I Cp 146/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo nesklepčnost tožbe, ker tožnik ni navedel ključnih podatkov o vrednosti posebnega premoženja pred vlaganji in obsegu povečanja te vrednosti.
Sodba II Ips 152/2011 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ODZ · 417. člen ODZ · 418. člen ODZ · 419. člen URS · 22. člen URS · 23. člen ZPP · 286. člen ZPP · 287. člen ZPP · 287. člen, odstavek 4 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 360. člen ZPP · 360. člen, odstavek 1 ZPP · 370. člen ZPP · 372. člen ZTLR · 24. člen ZTLR · 25. člen ZTLR · 26. člen -
Toženka ni bila dolžna prerekati tožbenih navedb, saj tožnik ni podal zadostne trditvene podlage o višini škode, zaradi česar je bila tožba nesklepčna.
Sodba II Ips 107/2011 — Vrhovno sodišče
-
Tožba je bila nesklepčna, ker je tožnica zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, čeprav je v trditveni podlagi zatrjevala le, da toženec noče overiti že obstoječega podpisa.
VSL sodba II Cp 691/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni podala ustreznih trditev o postopku izključitve toženca v skladu s svojimi pravili, zato zahtevek za prepoved uporabe znaka ni bil utemeljen.
VSL sodba I Cp 269/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Tožnik v konkretni zadevi ni navedel dejstev o svojem prikrajšanju, vzročni zvezi z obogatitvijo toženke niti ni izkazal odsotnosti pravne podlage za pridobljeno korist.
VSL sodba II Cp 1399/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna v delu, kjer tožeča stranka zahteva izročitev menic, saj ni navedla trditev o prenehanju obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je bila podlaga za izdajo menic.
VSL sklep I Cpg 852/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna, ker je tožnik v tožbi sam navedel dejstva, iz katerih izhaja, da je bil seznanjen z vsemi okoliščinami vlaganj že ob sklenitvi sodne poravnave, s katero se je zavezal k plačilu.
VSK sodba Cp 227/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožba je bila v delu glede vlaganj ocenjena kot nesklepčna, ker tožnik ni podal zadostnih dejstvenih navedb o obsegu in vrednosti obogatitve.
VSL sodba II Cp 25/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna v delu, kjer je tožeča stranka zahtevala obveznost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja brez ustrezne materialnopravne podlage.
VSL sodba I Cpg 115/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je zahtevala izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi trditev o originarni pridobitvi lastninske pravice (gradnja na tujem, priposestvovanje), vendar ni postavila ugotovitvenega zahtevka.
VSL sodba I Cpg 726/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretni zadevi napačno uporabilo standard nesklepčnosti pri presoji tožbenega zahtevka za varstvo solastninske pravice po 99. in 100. členu SPZ.
VSL sklep I Cp 3182/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je bila nasprotna tožba ocenjena kot nesklepčna, ker je tožena stranka zahtevala neposredno delitev premoženja, ne da bi predhodno opredelila obseg in deleže na skupnem premoženju.
VSL sklep II Cp 2741/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna, ker tožeča stranka ni jasno opredelila vsebine in obsega zatrjevane obveznosti toženca.
VSL sodba in sklep III Cp 2862/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je nesklepčna, če tožnik zatrjuje originarno pridobitev lastninske pravice (priposestvovanje), vendar postavi dajatveni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine namesto ugotovitvenega zahtevka.
VSL sodba I Cp 1026/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik, ki ni stranka kupoprodajne pogodbe, ne more uspešno zahtevati njene razveljavitve, tudi če zatrjuje svojo lastninsko pravico na predmetu pogodbe.
VSL sodba II Cp 1107/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnik kljub pozivu na naroku ni odpravil nesklepčnosti tožbe, zaradi česar pogoji za ugoditev zahtevku niso bili izkazani.
VSL sodba II Cp 851/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik v konkretni zadevi v tožbi ni navedel nobenega dejstva, na katerega opira svoj zahtevek, in ni podal trditvene podlage o elementih odškodninske odgovornosti.
VSL sodba I Cp 4287/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je pomanjkljivo obrazložilo nesklepčnost tožbe in jo neustrezno povezalo s procesnimi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
VSK sklep Cp 511/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da če je življenjski primer v tožbi opisan popolno, vendar iz njega ne izhaja pravna posledica, tožbe ni mogoče vračati v popravo, saj ne gre za nepopolno vlogo, temveč za nesklepčen zahtevek.
VSL sodba I Cp 2312/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožbene trditve o opustitvi telefonskega preverjanja pristnosti listine s strani notarja same po sebi ne utemeljujejo odškodninske odgovornosti.
VSL sodba II Cp 4172/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik kljub pozivu sodišča ni konkretiziral trditev o posesti ruševine, zato je sodišče pravilno zaključilo, da je tožba nesklepčna.
Sodba in sklep II Ips 665/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče druge stopnje utemeljilo pravilnost zavrnitve tožbenega zahtevka z nesklepčnostjo tožbe zaradi pomanjkanja trditev o odločilnih dejstvih, kljub drugačni materialnopravni presoji zastaranja s strani prvostopenjskega sodišča.
Sodba II Ips 580/2007 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je vložil reivindikacijski zahtevek (lastninsko tožbo), vendar so njegove trditve v tožbi merile na izpodbijanje sodne poravnave ali izbrisno tožbo, zato je bila tožba spoznana za nesklepčno.
Sodba II Ips 824/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ne sme enačiti nepopolne tožbe (pomanjkljive trditve) z nesklepčno tožbo, saj vsaka od teh zahteva drugačno procesno ravnanje sodišča.
-
Tožeča stranka ni navedla konkretnih dejstev o posesti za vsako posamezno nepremičnino posebej, zato sodišče ni moglo ugotoviti elementov priposestvovanja.
VSL Sodba I Cp 6161/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo nesklepčnost tožbe, ker je tožnica namesto izbrisne tožbe zaradi nepravilnega vpisa v zemljiško knjigo vložila ugotovitveno tožbo o solastninski pravici.
VSK sodba I Cp 1165/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožbeni zahtevek za razveljavitev oporoke zaradi prisile je bil ocenjen kot nesklepčen, ker tožnica ni konkretizirala narave prisile (fizična ali psihična), temveč je navajala le splošne trditve o pritiskih.
VSL sodba II Cp 4623/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo kot nesklepčen, ker tožnik niti po pozivu v okviru materialnega procesnega vodstva ni navedel dejstev, ki bi utemeljevala prenos stvarne pravice ali aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo.
Sodba II Ips 13/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevek za vračilo zneska, plačanega na podlagi pravnomočne sodbe, ne predstavlja pravno priznane škode, zato je tožba s takšno dejansko podlago nesklepčna.
Sodba II Ips 467/2001 — Vrhovno sodišče