nesklepčnost tožbe v delovnem sporu
Sentenca
Če tožena stranka v delovnem sporu ne odgovori na tožbo, sodišče pa ugotovi, da iz navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost zahtevka (nesklepčnost), mora delavcu s sklepom določiti rok za odpravo te nesklepčnosti. Šele če delavec v tem roku tožbe ne popravi, lahko sodišče tožbeni zahtevek zavrne (39. člen ZDSS-1). Izdaja zavrnilne sodbe brez predhodnega poziva na odpravo nesklepčnosti predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da poziv k odpravi nesklepčnosti ni potreben, če je iz same narave tožbenega zahtevka jasno, da ga s procesnimi dopolnitvami ni mogoče utemeljiti.
Sodba VIII Ips 327/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker je izdalo zavrnilno sodbo zaradi nesklepčnosti, ne da bi tožnici predhodno dalo rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe.
VDS sklep Pdp 363/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je preuranjeno izdalo zavrnilno zamudno sodbo glede zahtevka za regres za letni dopust, ker tožniku ni dalo možnosti za odpravo nesklepčnosti tožbe v skladu z 39. členom ZDSS-1.
VDS sklep Pdp 382/2005 — Višje delovno in socialno sodišče