nesporazum o predmetu pogodbe
Sentenca
Nesporazum nastane, kadar sta pogodbeni stranki prepričani, da sta dosegli soglasje, dejansko pa med njima obstaja neskladje glede narave pogodbe, njene podlage ali predmeta obveznosti. V takšnem primeru se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena (16. člen OZ). Za obstoj nesporazuma ne zadošča subjektivno zatrjevanje stranke, temveč mora biti neskladje volj objektivno izkazano in dokazano v postopku.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da podpis prodajne pogodbe in potrdila o prejemu kupnine izključujeta obstoj nesporazuma o predmetu obveznosti, saj dokazujeta jasen namen strank za sklenitev pravnega posla.
VSL Sodba I Cp 1466/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da bi med strankama obstajalo razhajanje glede predmeta prodaje, zato je štelo, da je bila prodajna pogodba veljavno sklenjena.
VSL sodba III Cp 2464/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 16. člen -
Natančna identifikacija vozila v pisni pogodbi (znamka, tip, leto izdelave, številka šasije) pojmovno izključuje obstoj nesporazuma o predmetu pogodbe.
VSL sodba II Cp 340/2013 — Višje sodišče v Ljubljani