nesporazum pri sklenitvi pogodbe
Sentenca
Nesporazum nastopi v primeru neujemanja izjav volj pogodbenih strank, zaradi česar pogodba ne nastane, saj ni doseženo resnično soglasje o bistvenih sestavinah (63. člen ZOR). Če sta stranki svojo voljo potrdili v pisnem zapisu, se šteje, da je pogodba sklenjena v skladu s tem zapisom, razen če se dokaže, da pisna izjava ne ustreza dejanski volji strank, kar predstavlja vprašanje razlage in dokazovanja resničnosti volje, ne pa nujno nesporazuma.
Iz posameznih sodb
-
Toženka je neuspešno uveljavljala nesporazum glede obsega davčnih obveznosti v dednem dogovoru, saj je sodišče ugotovilo obstoj skupnega namena strank.
VSL Sodba I Cp 1253/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tožeča stranka ni pravilno oblikovala zahtevka, ker je zahtevala razveljavitev pogodbe, namesto ugotovitve njenega neobstoja zaradi zatrjevanega nesporazuma.
VSRS Sklep II DoR 110/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da nepoznavanje pravnih razlik med solastnino in skupno lastnino ne pomeni nesporazuma, če je bila izjava volje glede predmeta pogodbe jasna in resna.
Sodba II Ips 382/2010 — Vrhovno sodišče