nesporazum v obligacijskem pravu
Sentenca
Nesporazum nastane, kadar stranki mislita, da sta dosegli soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe, v resnici pa do sporazuma o vsebini pravic in obveznosti ni prišlo (63. člen ZOR). V takšnem primeru pogodba ni sklenjena, saj ni podano soglasje volj, zato stranka ne more uspešno uveljavljati zahtevkov, ki bi izhajali iz domnevno sklenjenega pravnega razmerja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da trditve o drugačni soglasni volji pogodbenih strank od tiste, ki je zapisana, utemeljujejo nesporazum in ne zmote.
Sklep II Ips 1208/2008 — Vrhovno sodišče