nesporna dejstva v pravdnem postopku
Sentenca
Dejstva, ki jih stranka v postopku ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana in jih ni treba dokazovati (214. člen ZPP). Sodišče pa lahko kljub temu odredi dokazovanje takih dejstev, če meni, da je stranka dejstva priznala z namenom razpolaganja z zahtevkom, s katerim stranke prosto ne morejo razpolagati. Učinek priznanja dejstev je vezan na procesno ravnanje stranke, ki mora biti jasno in nedvoumno.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je napačno štelo dejstva za nesporna zgolj zaradi izostanka odgovora na pripravljalno vlogo, čeprav je tožena stranka svoja stališča že podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
VSL Sklep I Cpg 219/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je kršilo procesna pravila, ker je samostojno preverjalo točnost nespornih dejstev, ne da bi za to obstajal sum na nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom.
VSL Sodba I Cp 2552/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno štelo dogovor o načinu plačila za nespornega, čeprav je to vplivalo na ugotavljanje odločilnih dejstev.
VSC Sklep Cp 59/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila napačna ocena sodišča prve stopnje o nespornosti dejstva glede vsebine svetovalnih storitev, saj je tožnica v svojih vlogah izrecno nasprotovala trditvam tožencev.
VSL sklep I Cpg 746/2014 — Višje sodišče v Ljubljani