neupravičen izostanek z dela

Sentenca

Neupravičen izostanek z dela predstavlja kršitev delovnih obveznosti, ki lahko predstavlja zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja le, če delavec brez utemeljenega razloga ne opravlja svojega dela. Če je odsotnost z dela opravičena, delodajalec nima pravne podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi določb o neupravičenem izostanku (100. člen ZDR).

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je poudarilo, da delovno razmerje pri izredni odpovedi ne more prenehati z dnem prvega dne neupravičene odsotnosti, temveč šele z dnem vročitve odpovedi delavcu.

    VDSS Sodba Pdp 418/2023 — Višje delovno in socialno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila izredna odpoved zakonita, ker tožnica devet dni ni opravičila svoje odsotnosti z dela, kar je povzročilo težave v delovnem procesu in izgubo zaupanja delodajalca.

    VDSS sodba Pdp 882/2016 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da je bila odpoved delovnega razmerja zakonita, ker so izvedenska mnenja potrdila, da je bila tožnica v času petdnevnega izostanka zmožna za delo.

    VDS sodba Pdp 1386/2005 — Višje delovno in socialno sodišče

  • V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da tožnik v soboto ni neupravičeno izostal z dela, saj je bil delovni čas neenakomerno razporejen in je imel tožnik višek opravljenih ur že tekom delovnega tedna.

    VDS sodba in sklep Pdp 607/2006 — Višje delovno in socialno sodišče

  • V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da delavka ni bila dolžna nadaljevati dela po preteku bolniškega staleža, ker ji je delodajalec pred tem že nezakonito odpovedal delovno razmerje in je ni pozval k vrnitvi na delo.

    Sodba VIII Ips 276/2005 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je šlo za presojo, ali je bila odsotnost delavca neupravičena, kljub zatrjevanju delavca, da je imel dopust odobren in da je bil v bolniškem staležu.

    Sodba VIII Ips 26/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je neupravičen izostanek z dela, ki traja zaporedoma več kot pet delovnih dni, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja.

    Sodba VIII Ips 172/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je ugotovilo, da tožniku ni mogoče očitati neupravičenih izostankov, ker je tožena stranka ukinila njegovo delovno mesto, ne da bi ga razporedila na drugo delovno mesto.

    VDS sodba Pdp 1925/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da delavec ne more samovoljno ocenjevati svoje nezmožnosti za delo, če je bila njegova bolniška odsotnost s strani zdravniške komisije že zaključena, ne da bi pri tem sprožil ustrezne postopke za presojo takšne odločitve.

    VDS sodba Pdp 784/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da je neupravičen izostanek v trajanju več kot petih zaporednih delovnih dni zadosten razlog za prenehanje delovnega razmerja.

    Sodba VIII Ips 45/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da neupravičen izostanek več kot pet zaporednih delovnih dni predstavlja resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, pri čemer delavec ne more samovoljno odklanjati dela niti v primeru domnevno nezakonite razporeditve.

    Sodba VIII Ips 211/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da mora delavec, ko delodajalec ugotovi neupravičen izostanek v trajanju več kot pet delovnih dni, aktivno dokazovati upravičenost svoje odsotnosti z ustreznimi dokazili, kot sta npr. bolniški stalež ali drug utemeljen razlog.

    Sodba VIII Ips 88/2000 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila odsotnost šteta za neupravičeno, ker delavec ni upošteval postopka obveščanja pooblaščenega zdravnika o svoji začasni nezmožnosti za delo, čeprav je razpolagal z zdravniškimi potrdili.

    Sodba VIII Ips 194/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni preverilo tožnikovih navedb o zdravstveni nezmožnosti za delo v obdobju, ko mu zdravniška komisija ni podaljšala bolniškega staleža, kljub sproženemu postopku preizkusa strokovnosti mnenja komisije.

    VDSS sklep Pdp 1925/97 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da opustitev prevzete obveznosti delodajalca glede prevoza delavca na delo ne pomeni upravičenega razloga za izostanek z dela.

    Sodba VIII Ips 78/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da delavec ne more samovoljno izostati z dela zaradi nestrinjanja z razporeditvijo, tudi če se sklicuje na mnenje invalidske komisije.

    VDS sodba Pdp 1351/97 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo sklep o prenehanju delovnega razmerja, ker je bila tožniku naknadno priznana pravica do bolniškega staleža, s čimer je odpadel pravni temelj za očitano kršitev neopravičenega izostanka.

    VDS sodba Pdp 786/98 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da delavec ne more samovoljno prekiniti prihajanja na delo zgolj zaradi nestrinjanja s pogoji dela, če za to nima predhodne ugotovitve pristojnega organa.

    Sodba VIII Ips 13/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da tožnikova odsotnost ni bila neupravičena, zato prenehanje delovnega razmerja po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR ni bilo zakonito.

    Sodba VIII Ips 130/97 — Vrhovno sodišče

  • Tožnica je kršila navodilo o dosegljivosti med čakanjem na delo, ker je brez soglasja odpotovala v tujino, zaradi česar ji delodajalec ni mogel vročiti poziva na delo.

    VDS sodba Pdp 1273/95 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da delavka, ki je samovoljno nastopila dopust brez izrecne odobritve, kljub predhodnemu poizvedovanju pri nadrejenih, ne more šteti svojega izostanka za upravičenega.

    VDS sodba Pdp 849/95 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je razmejilo med neupravičenim izostankom (odsotnost z delovnega mesta) in odklonitvijo dela (prisotnost na delu ob zavrnitvi opravljanja nalog).

    VDS Sodba Pdp 390/95 — Višje delovno in socialno sodišče

Viri