neupravičena obogatitev solastnika
Sentenca
Zahtevek solastnika za plačilo uporabnine na podlagi neupravičene obogatitve (198. člen OZ) ni utemeljen zgolj na podlagi dejstva, da solastnik nepremičnine ne uporablja. Za nastanek prikrajšanja mora solastnik izkazati, da je od drugega solastnika zahteval dopustitev uporabe ali razdelitev načina uporabe, vendar mu je bila ta neutemeljeno onemogočena. Prikrajšanje kot predpostavka neupravičene obogatitve mora biti konkretno in realno, kar pomeni, da pasivnost solastnika pri uveljavljanju pravice do posesti ali delitve solastnine ne predstavlja pravno priznanega prikrajšanja.
Iz posameznih sodb
-
Tožeča stranka je neupravičeno pridobivala celotno najemnino od oddaje solastnega parkirišča, s čimer je prikrajšala ostala solastnika do njunih deležev na plodovih nepremičnine.
VSL Sklep I Cp 2049/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zahtevek za plačilo uporabnine zaradi onemogočanja souporabe stanovanjske hiše s strani ostalih solastnikov.
VSL Sodba I Cp 660/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati prikrajšanja, saj ni zahteval drugačnega dogovora o uporabi nepremičnine od tistega, ki je bil določen v delni sodni poravnavi, prav tako pa ni sprožil nepravdnega postopka za delitev solastnine.
VSL sodba I Cp 3084/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pasivnost solastnika pri rabi nepremičnine ne pomeni avtomatičnega prikrajšanja, če solastnik ni aktivno zahteval souporabe ali bil pri tem s strani drugih solastnikov izključen.
VSL sodba I Cp 3391/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnik do uporabnine ni upravičen, ker je prostovoljno prenehal z uporabo nepremičnine, toženka pa je imela nepremičnino v posesti kot solastnica.
VSL sodba I Cp 668/2010 — Višje sodišče v Ljubljani