neupravičena odsotnost z dela

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Tožnica je bila odsotna z dela, ker je zavrnila testiranje, kar je sodišče štelo za osebno odločitev, ki ne more bremeniti delodajalca kot neomogočanje dela.

  VDSS Sodba Pdp 291/2023 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR-1 · 112. člen ZDR-1 · 6. člen ZDR-1 · 6. člen, odstavek 1 ZSSloV · 62. člen ZSSloV · 62. člen, odstavek 1 ZSSloV · 62. člen, odstavek 1, točka 2

• Sodišče je presodilo, da zavrnitev pogoja PCT (testiranja) kot zahteve delodajalca za vstop v vojašnico predstavlja delavčevo osebno odločitev, zaradi česar odsotnost z dela ni bila opravičena.

  VDSS Sodba Pdp 85/2023 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: Pravila službe v Slovenski vojsk… · 170. člen URS · 49. člen ZSSloV · 62. člen ZSSloV · 62. člen, odstavek 1 ZSSloV · 62. člen, odstavek 1, točka 2

• Sodišče je ugotovilo, da je tožnik pravočasno obvestil delodajalca o razlogih za odsotnost, zato odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni bil podan.

  VDSS Sklep Pdp 260/2019 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 109. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 4 ZDR-1 · 88. člen ZDR-1 · 88. člen, odstavek 5 ZPP · 357.a člen

• Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni raziskalo, ali je bila vojaška oseba v času izostanka dejansko zmožna za delo, kar bi izključilo očitek neupravičene odsotnosti kljub odsotnosti formalno odobrenega bolniškega staleža.

  VDSS sklep Pdp 519/2014 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 4 ZObr · 94. člen ZSSloV · 62. člen ZSSloV · 62. člen, odstavek 1 ZSSloV · 62. člen, odstavek 1, točka 2

• V obravnavanem primeru je bila odsotnost neupravičena, ker je bil delavec seznanjen, da je za odobritev dopusta pristojen določen nadrejeni, vendar si pri njem ni pridobil ustreznega dovoljenja.

  Sodba VIII Ips 208/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je delavec dolžan upoštevati mnenje zdravniške komisije o zaključku bolniškega staleža, tudi če ga lečeči zdravnik ob pregledu ni izrecno opozoril na obveznost vrnitve na delo.

  Sodba VIII Ips 340/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da sobota, ki ni bila določena kot redni delovni dan in za katero ni bilo odrejeno nadurno delo, ne more šteti kot dan neupravičene odsotnosti.

  Sodba VIII Ips 176/2007 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila odpoved delovnega razmerja utemeljena, ker se delavec po zaključku bolniškega staleža, o čemer je bil obveščen s strani zdravniške komisije, pet dni ni vrnil na delo.

  VDSS sodba Pdp 797/2007 — Višje delovno in socialno sodišče

• V obravnavanem primeru delavec ni bil upravičeno odsoten, saj svoje zatrjevane nezmožnosti za delo ni uveljavljal pred pristojnimi zdravstvenimi organi, čeprav je bil o zaključku prejšnjega bolniškega staleža obveščen in opozorjen na možnost ponovnega odprtja staleža.

  Sodba VIII Ips 424/2006 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila odpoved delovnega razmerja zakonita, ker delavec kljub odsotnosti daljši od petih dni ni pridobil odobritve letnega dopusta s strani pristojne osebe.

  VDSS sodba Pdp 1230/2006 — Višje delovno in socialno sodišče

• V konkretnem primeru je bila odsotnost z dela neupravičena, ker je bil bolniški stalež pravnomočno zaključen, tožnica pa je bila s tem seznanjena in kljub temu ni nastopila dela v času do odločitve zdravniške komisije o podaljšanju.

  Sodba VIII Ips 91/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ugotovilo, da delodajalec delavki ni mogel očitati neupravičene odsotnosti, ker je bila ta v spornem obdobju v bolniškem staležu, poleg tega pa sklep o prenehanju delovnega razmerja delavki ni bil pravilno vročen.

  Sodba VIII Ips 325/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zavezanost delavca k spoštovanju zdravniškega mnenja o zmožnosti za delo obstaja ne glede na to, ali je delavec vložil zahtevo za izdajo odločbe o bolniškem staležu.

  Sodba VIII Ips 131/2005 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila odsotnost neupravičena, ker tožnik ni pridobil predhodnega pisnega soglasja za dopust, kar je bila pogodbena zahteva za njegovo odobritev.

  Sodba VIII Ips 70/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je izpostavilo, da pravnomočna odločitev v socialnem sporu o upravičenosti odsotnosti zaradi bolezni veže presojo v delovnem sporu glede zakonitosti prenehanja delovnega razmerja.

  Sodba in sklep VIII Ips 322/2004 — Vrhovno sodišče

• Tožnik se po zaključku bolniškega staleža ni zglasil na delu, čeprav sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka še nista postala izvršljiva.

  Sodba VIII Ips 301/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnik ni bil upravičen do odsotnosti z dela, saj sklep o prenehanju delovnega razmerja in napotitvi na čakanje še ni postal dokončen in izvršljiv, tožnik pa se kljub pozivu ni vrnil na delo.

  Sodba VIII Ips 251/2004 — Vrhovno sodišče

• Tožena stranka ni dokazala neupravičene odsotnosti, ker ni izvajala lastnih pravilnikov o planiranju in izrabi letnega dopusta, delavec pa je utemeljeno računal na odobritev dopusta.

  Sodba VIII Ips 255/2004 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila neupravičena odsotnost podana, ker delavka ni bila pripravljena opravljati dela v izmeni, ki ji jo je odredil delodajalec.

  Sodba VIII Ips 217/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je bila odsotnost delavca neupravičena, ker mu delodajalec ni preprečil opravljanja dela, delavec pa se je samovoljno odločil, da na delo ne bo prihajal.

  Sodba VIII Ips 149/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je za presojo izpolnjenosti pogoja o zaporedni odsotnosti treba upoštevati, da je bila sobota za konkretnega delavca delovni dan, saj je bilo delo pri delodajalcu tako organizirano.

  Sklep VIII Ips 55/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da predloženo zdravniško potrdilo o bolniškem staležu izključuje obstoj neupravičene odsotnosti z dela, ne glede na kasnejše trditve delodajalca o domnevni ponarejenosti dokumenta.

  Sodba VIII Ips 108/2004 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila odsotnost delavke šteta za neupravičeno, ker ni pridobila formalne odobritve za koriščenje letnega dopusta, kar je v skladu z internimi pravili vodilo do prenehanja delovnega razmerja zaradi več kot petdnevne neupravičene odsotnosti.

  Sodba VIII Ips 191/2003 — Vrhovno sodišče

• Tožnik je v času odločanja o prenehanju delovnega razmerja razpolagal s pravnomočno odločbo o začasni zadržanosti z dela, zato odpoved ni bila utemeljena.

  Sodba VIII Ips 81/2003 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila neupravičena odsotnost podlaga za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR.

  Sodba in sklep VIII Ips 139/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je štelo, da je bila disciplinska odpoved nezakonita, ker je bila tožničina odsotnost z dela naknadno pravnomočno potrjena kot upravičena začasna nezmožnost za delo, čeprav delodajalec v času postopka z njo ni razpolagal.

  VDS sodba Pdp 1039/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da tožnica ni izkazala volje do dela, saj je bila njena namera usmerjena v ohranitev odsotnosti zaradi varstva otroka, reintegracijski zahtevek pa je bil vložen zgolj kot pravno sredstvo zoper prenehanje delovnega razmerja.

  Sodba VIII Ips 27/2002 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila odsotnost z dela neupravičena, ker delavec ni pridobil izrecne odobritve dopusta, čeprav je delovni proces zahteval sprotno uskladitev rokov.

  Sodba VIII Ips 224/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da odsotnost z dela ni neupravičena, če delavec ni bil zakonito razporejen na delovno mesto oziroma če sklep o razporeditvi še ni postal dokončen.

  Sodba VIII Ips 245/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da delavcu ni mogoče očitati neupravičene odsotnosti, če mu je delodajalec predhodno izdal dokumentacijo o odjavi iz zavarovanja in prenehanju delovnega razmerja.

  VDS sodba Pdp 839/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj predložitev zdravniške dokumentacije iz tujine ne zadošča, če ta ne vsebuje jasnih dokazov o nezmožnosti potovanja oziroma vrnitve v domovino.

  Sodba in sklep VIII Ips 227/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo, ali stavka zdravnikov in z njo povezana nezmožnost pridobitve ustrezne zdravniške dokumentacije predstavlja opravičljiv razlog za odsotnost z dela po izteku bolniškega staleža.

  Sodba VIII Ips 189/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji neupravičene odsotnosti zavrnilo navedbo, da je za kraj opravljanja dela odločilen sedež družbe, ter poudarilo pomen dejanskega kraja opravljanja dela.

  Sodba VIII Ips 194/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj mnenja zdravniške komisije ne zadostuje za dokazovanje resnega razloga za odpoved, če ni izkazana seznanjenost delavca z vsebino tega mnenja.

  Sodba VIII Ips 156/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo, ali je delavec, čigar delo je bilo risanje karikatur, neupravičeno odsoten, če v obdobju odsotnosti ni opravljal svojega dela, čeprav je bila rubrika, za katero je risal, ukinjena.

  Sodba VIII Ips 152/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je za ugotovitev odsotnosti z dela bistvena lokacija opravljanja dela, ne glede na to, ali je sedež družbe prijavljen na naslovu delavčevega stalnega prebivališča.

  Sodba VIII Ips 108/2001 — Vrhovno sodišče

• Tožnik v konkretnem primeru ni imel odobrenega dopusta in svoje odsotnosti ni opravičil z nobenim od predvidenih dokazil.

  VDS Sodba Pdp 117/2000 — Višje delovno in socialno sodišče

• V obravnavanem primeru je delodajalec tožniku zaklenil pisarno, mu onemogočil dostop do dokumentacije in mu ni dodelil drugih del, zato odsotnost z dela ni bila opredeljena kot kršitev.

  Sodba VIII ips 167/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo stališče, da pomanjkanje finančnih sredstev za prevoz ali neizplačilo nadomestil s strani delodajalca predstavljata višjo silo, ki bi opravičila neupravičeno odsotnost z dela.

  Sodba VIII Ips 107/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da delavec ne more samovoljno prenehati z delom zgolj zaradi nestrinjanja z nedokončno razporeditveno odločbo delodajalca.

  Sodba VIII Ips 254/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da napotitev na specialistični pregled sama po sebi ne pomeni pravno priznane začasne zadržanosti z dela, zato delavec, ki v tem zmotnem prepričanju izostane z dela, ravna z nezadostno skrbnostjo.

  Sodba VIII Ips 216/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da ravnanje delavke, ki se je zanesla na navodila zdravnice glede upravičenosti bolniške odsotnosti po operaciji, predstavlja opravičljivo zmoto in ne kršitve delovnih obveznosti.

  Sodba VIII Ips 114/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo, ali ustno navodilo delodajalca, da delavec odide na dopust, izključuje protipravnost odsotnosti z dela kot razlog za odpoved delovnega razmerja.

  sodba in sklep VIII Ips 1/99 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila odpoved delovnega razmerja nezakonita, ker je delodajalec tožnici onemogočil vrnitev na delo po porodniškem dopustu, nato pa ji očital neupravičen izostanek.

  Sodba VIII Ips 224/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zamenjava ključavnice na vratih delovnega mesta s strani delodajalca predstavlja okoliščino, ki lahko opraviči odsotnost delavca in izključuje obstoj neupravičene odsotnosti.

  Sklep VIII Ips 221/98 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila odsotnost neupravičena, ker delavca po prejemu telegrama o razveljavitvi sklepa o začasnem čakanju na delo nista nastopila dela, kar je vodilo v prenehanje delovnega razmerja zaradi petih neupravičenih izostankov.

  Sodba VIII Ips 240/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ugotovilo, da poziv na delo tožniku ni bil pravilno vročen, zato njegovo neizpolnitev poziva ne predstavlja neupravičene odsotnosti.

  Sodba VIII Ips 190/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da je vsaka odsotnost z dela, ki ni opravičena, šteti za neupravičeno, pri čemer obisk družine brez predhodnega dovoljenja delodajalca ne predstavlja opravičenega razloga za večdnevni izostanek.

  Sodba VIII Ips 33/97 — Vrhovno sodišče

Viri