neupravičena pridobitev solastnika
Sentenca
Solastnik, ki samovoljno uporablja celotno solastno nepremičnino in s tem drugemu solastniku onemogoči izvrševanje njegove lastninske pravice, je dolžan drugemu solastniku povrniti korist v višini pripadajočega dela najemnine. Obveznost plačila nastane ne glede na to, ali solastnik od nepremičnine dejansko pridobiva dohodke, saj je odločilno prikrajšanje priposestvovalca zaradi preprečene uporabe njegovega solastniškega deleža (210. in 219. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Solastnik, ki samostojno opravlja storitve upravljanja skupne stvari, mora v primeru ugovora drugega solastnika natančno opredeliti in dokazati obseg ter vrednost dejansko opravljenih del, da lahko zahteva odštetje teh stroškov od pripadajočega deleža najemnine.
VSL Sodba I Cpg 615/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je toženec, ki je sam uporabljal hišo in tožnici onemogočil uporabo njenega 55-odstotnega solastniškega deleža, dolžan plačati nadomestilo v višini mesečne najemnine.
Sodba II Ips 131/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj odsotnost uporabe solastne stvari ne ustvarja obveznosti plačila najemne vrednosti, če ni izkazana konkretna korist uporabnika in prikrajšanje drugega solastnika.
Sodba in sklep II Ips 210/94 — Vrhovno sodišče