neupravičena pridobitev z uporabo tuje stvari
Sentenca
Če nekdo uporablja tujo stvar brez ustreznega pravnega naslova, je imetnik stvari upravičen zahtevati nadomestitev koristi, ki jo je uporabnik imel od uporabe (198. člen OZ). Korist se praviloma ovrednoti v višini zneska, ki ustreza tržni najemnini za takšno stvar. Ta zahtevek je samostojen in neodvisen od morebitne odškodninske odgovornosti, saj temelji na načelu, da nihče ne sme brez pravne podlage pridobiti premoženjske koristi na škodo drugega.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da sta toženca kot nedobroverna posestnika dolžna plačati uporabnino za solastni delež tožnice, ki je bila s tem izključena iz uporabe solastne nepremičnine.
VSC Sodba Cp 231/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine je bil zavrnjen, ker tožeča stranka ni izkazala konkretnega in realnega prikrajšanja v obdobju pred vložitvijo zahtevka.
VSL Sodba I Cpg 496/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru stečajnega dolžnika je treba upoštevati omejitve poslovanja po ZFPPIPP, zato mora tožeča stranka še posebej skrbno zatrjevati in dokazati dejansko uporabo opreme, saj stečajni dolžnik ne zasleduje več primarnega cilja dobičkonosne podjetniške aktivnosti.
VSRS Sodba III Ips 53/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je občina dolžna lastniku plačati nadomestilo za uporabo zemljišča, ki je bilo protipravno kategorizirano kot javna cesta, ne glede na to, da to zemljišče kot javno dobro uporablja tudi lastnik.
VSL sodba II Cp 2705/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pasivnost solastnika, ki ne zahteva ključev, ne izključuje pravice do uporabnine, če drugi solastnik nepremičnino zaseda v celoti in s tem pridobiva korist na račun solastnika, ki mu je onemogočena uporaba.
VSC sodba Cp 106/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da solastnik ne more zahtevati uporabnine, če mu drugi solastniki niso preprečevali uporabe nepremičnine in jo je lahko vseskozi uporabljal.
VSL sodba in sklep I Cp 1871/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je sodišče pri presoji višine nadomestila za neupravičeno uporabo tožnikovega vozila s cisterno poudarilo, da je treba od prihodkov odšteti stroške voznika in druge obratovalne stroške.
Sodba in sklep II Ips 285/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabo instituta utemeljilo v primeru solastnika, ki brez pravne podlage izključno uporablja nepremičnino v solastnini, s čimer drugemu solastniku preprečuje soposest in uporabo.
VSL sodba II Cp 294/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 198. člen -
Sodišče je poudarilo, da solastnik ne more zahtevati celotnega nadomestila za uporabo nepremičnine, tudi če je dejanska uporaba s strani druge osebe skladna z njegovim solastniškim deležem.
VSL sodba I Cpg 1142/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati prikrajšanja pri uporabi nepremičnine, saj je bilo ugotovljeno, da je njena dejanska uporaba ustrezala njenemu polovičnemu solastninskemu deležu.
VSL sodba II Cp 3817/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je tožena stranka dolžna plačati uporabnino za poslovne prostore, čeprav je bila pravna podlaga zahtevka v pravdi drugačna od tiste v prvotnem predlogu za izvršbo.
Sklep in sodba III Ips 99/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da solastništvo ne daje pravice do brezplačne uporabe celotne nepremičnine, če je drugim solastnikom s tem onemogočeno izvrševanje njihove lastninske pravice.
Sodba in sklep II Ips 280/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da solastna nepremičnina še ni razdeljena, ne daje solastniku pravice do brezplačne uporabe celotne nepremičnine, če s tem izključi druge solastnike iz posesti.
Sodba II Ips 716/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da toženec ne more uspešno ugovarjati pomanjkanju lastninske pravice tožnika na garsonjeri, če je bila med strankama predhodno sklenjena najemna pogodba, ki je potekla.
Sodba in sklep II Ips 243/95 — Vrhovno sodišče