nezakonita uporaba stanovanja

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je poudarilo, da plačevanje odmene in stroškov s strani uporabnika ne legalizira bivanja v stanovanju, če ni podane veljavne najemne pogodbe.

  VSL Sodba II Cp 1192/2024 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: OZ · 193. člen OZ · 198. člen OZ · 614. člen SPZ · 92. člen SPZ · 92. člen, odstavek 1 SPZ · 92. člen, odstavek 2 SZ-1 · 111. člen SZ-1 · 111. člen, odstavek 1 SZ-1 · 111. člen, odstavek 2 SZ-1 · 4. člen SZ-1 · 4. člen, odstavek 2 SZ-1 · 4. člen, odstavek 3 ZPP · 318. člen ZPP · 318. člen, odstavek 1

• Toženec je stanovanje uporabljal nezakonito, ker po izselitvi bivše zakonske partnerice – najemnice, ni pozval lastnika k sklenitvi nove najemne pogodbe, čeprav je imel upravičenje do tega.

  VSL Sodba I Cp 426/2024 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: OZ · 346. člen OZ · 610. člen OZ · 610. člen, odstavek 1 SZ-1 · 107. člen SZ-1 · 109. člen SZ-1 · 110. člen SZ-1 · 111. člen SZ-1 · 111. člen, odstavek 1 ZOR · 591. člen ZOR · 591. člen, odstavek 1

• Sodišče je presodilo, da položaj nezakonitega uporabnika, ki bi bil sicer upravičen do najemne pogodbe, ne more biti slabši od položaja najemnika, zato je dolžan plačevati le neprofitno najemnino.

  VSL Sodba in sklep I Cp 294/2022 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: OZ · 82. člen OZ · 82. člen, odstavek 1 OZ · 82. člen, odstavek 2 SPZ · 99. člen SZ · 147. člen SZ · 7. člen SZ · 9. člen SZ-1 · 111. člen SZ-1 · 111. člen, odstavek 1 SZ-1 · 111. člen, odstavek 2 SZ-1 · 111. člen, odstavek 3 SZ-1 · 5. člen URS · 22. člen ZPN · 7. člen ZPN · 7. člen, odstavek 2 ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 4 ZPP · 190. člen ZPP · 191. člen ZPP · 285. člen ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, odstavek 1 ZPP · 292. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 355. člen ZPP · 355. člen, odstavek 1 ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 ZPP · 362. člen ZPP · 7. člen ZPP · 70. člen ZPP · 70. člen, odstavek 1, točka 6 ZPP-E · 125. člen ZPP-E · 125. člen, odstavek 3 ZSR · 50. člen ZTLR · 12. člen ZTLR · 12. člen, odstavek 2

• Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje pravice do odkupa stanovanja ne zadostuje za preprečitev izselitve, če toženec nima veljavnega pravnega naslova za uporabo.

  VSL Sodba I Cp 560/2022 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: OZ · 198. člen OZ · 393. člen OZ · 393. člen, odstavek 1 OZ · 393. člen, odstavek 2 SZ-1 · 111. člen ZPP · 185. člen ZPP · 214. člen

• Toženec ni uspel dokazati, da bi imel veljavno pravno podlago za uporabo stanovanja, ki bi preprečevala njegovo izpraznitev na zahtevo zemljiškoknjižnih lastnikov.

  VSL Sodba I Cp 585/2019 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SZ-1 · 111. člen ZPP · 184. člen ZPP · 184. člen, odstavek 3

• Sodišče je presodilo, da toženka uporablja stanovanje nezakonito, ker ni sklenila nove najemne pogodbe po izteku pogodbe za določen čas.

  VSM Sodba I Cp 369/2019 — Višje sodišče v Mariboru

  Pravna podlaga: SZ-1 · 104. člen SZ-1 · 111. člen SZ-1 · 111. člen, odstavek 1 SZ-1 · 111. člen, odstavek 2

• V konkretnem primeru sta tožnici zasedali stanovanje brez pravnega naslova, potem ko je bil zahtevek za sklenitev najemne pogodbe po smrti prejšnjega najemnika pravnomočno zavrnjen.

  VSL sodba I Cp 3359/2016 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SZ-1 · 109. člen SZ-1 · 111. člen

• Vrhovno sodišče je poudarilo, da pretekla stanovanjska pravica, pridobljena po ZSR, vpliva na presojo zakonitosti uporabe stanovanja in obveznost sklenitve najemne pogodbe.

  VSRS sklep II Ips 206/2015 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: SZ · 147. člen SZ-1 · 111. člen SZ-1 · 111. člen, odstavek 3 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZSR · 50. člen

• Sodišče je poudarilo, da kasnejše adaptacije, dozidave ali predelave prostorov, ki so bili prvotno zasedeni kot začasni, ne vplivajo na pravni status nezakonite uporabe in ne vodijo do pridobitve stanovanjske pravice.

  VSL sodba II Cp 418/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: OZ · 198. člen SZ-1 · 111. člen SZ-1 · 111. člen, odstavek 2 ZPP · 183. člen ZPP · 183. člen, odstavek 1 ZPP · 324. člen ZPP · 324. člen, odstavek 4 ZSR · 15. člen ZSR · 18. člen ZSR · 18. člen, odstavek 1 ZSR · 4. člen ZSR · 4. člen, odstavek 1 ZSR · 4. člen, odstavek 2 ZSR · 50. člen ZSR · 50. člen, odstavek 3

• Sodišče je poudarilo, da v primeru nezakonite uporabe stanovanja brez pravnega naslova predhodni poziv za izselitev ni procesna predpostavka za vložitev tožbe.

  VSL sodba II Cp 1176/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SPZ · 48. člen SZ-1 · 111. člen SZ-1 · 112. člen ZPP · 161. člen ZPP · 313. člen ZPP · 313. člen, odstavek 2

• Sodišče je poudarilo, da zgolj neformalna obljuba zakonitega zastopnika lastnika o možnosti nadaljnjega bivanja ne ustvarja zavezujočega pravnega naslova za uporabo stanovanja.

  VSL sodba II Cp 3354/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SZ-1 · 111. člen SZ-1 · 111. člen, odstavek 2 ZPP · 42. člen

• Sodišče je zavrnilo stališče, da bi tožena stranka zgolj z vlaganji v nepremičnino in povečanjem njene uporabne vrednosti pridobila lastninsko pravico po določbah nekdanjega ZTLR.

  VSL sklep I Cp 390/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SZ-1 · 111. člen ZTLR · 22. člen ZTLR · 23. člen ZTLR · 24. člen

• Določba 112. člena SZ-1 o obveznem odpovednem roku in roku za izselitev se ne uporablja za primere nezakonite uporabe stanovanja po 111. členu SZ-1.

  VSL sodba II Cp 1770/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SZ-1 · 111. člen SZ-1 · 111. člen, odstavek 1 SZ-1 · 111. člen, odstavek 2 SZ-1 · 112. člen SZ-1 · 112. člen, odstavek 1 SZ-1 · 112. člen, odstavek 4 ZPP · 185. člen ZPP · 186. člen ZPP · 313. člen ZPP · 313. člen, odstavek 2

• Sodišče je poudarilo, da izpraznitveni zahtevek, ki meri na izselitev vseh oseb in stvari, ne more biti uspešen v delu, ki se nanaša na osebe, ki niso bile stranke postopka, saj sodba nanje nima pravnega učinka.

  VSL sodba I Cp 3737/2011 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SZ-1 · 111. člen

• Sodišče je poudarilo, da če je bil tožbeni zahtevek na sklenitev najemne pogodbe pravnomočno zavrnjen, uporabnik stanovanja nima pravnega naslova za bivanje in stanovanje uporablja nezakonito.

  VSL sodba II Cp 855/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da mora imetnik pravice do uporabe stanovanja izkazati aktivnost pri sklenitvi najemne pogodbe, sicer se njegovo bivanje šteje za nezakonito.

  VSL sodba I Cp 127/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je ugotovilo nezakonito bivanje, ker tožena stranka ni sklenila najemne pogodbe po pravnomočni razdrtju prodajne pogodbe za predmetno stanovanje.

  VSC sodba Cp 1017/2008 — Višje sodišče v Celju

• V konkretnem primeru je bila uporaba stanovanja nezakonita, ker je bila najemna pogodba sklenjena z neupravičeno osebo, ki ni bila lastnik stanovanja.

  Sodba II Ips 232/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je pri presoji nezakonitosti uporabe stanovanja treba ugotoviti, ali je do nesklenitve najemne pogodbe prišlo zaradi ravnanja imetnika stanovanjske pravice, zlasti v kontekstu določb o upravičenosti do odkupa ali najema.

  VSC sklep Cp 1735/2006 — Višje sodišče v Celju

• Toženec ni uporabljal stanovanja nezakonito, ker je svojo pravico do bivanja izvajal iz pravice svoje mladoletne hčerke, ki je bila upravičena do sklenitve najemne pogodbe.

  Sodba II Ips 289/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da lastnik nima brezpogojne pravice do izpraznitve stanovanja zoper prejšnje imetnike stanovanjske pravice, če je razlog za nesklenitev najemne pogodbe na njegovi strani.

  VSL sklep II Cp 2949/2006 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SZ · 58. člen SZ-1 · 111. člen SZ-1 · 111. člen, odstavek 1 SZ-1 · 111. člen, odstavek 3

• Sodišče je presodilo, da je toženec po prenehanju funkcije, ki je bila podlaga za najemno razmerje, stanovanje uporabljal brez pravnega naslova.

  VSL sodba II Cp 2157/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je izpostavilo pomen pravilne opredelitve statusa stanovanja (hišniško vs. splošno) za utemeljenost zahtevka za izpraznitev.

  VSL sklep I Cp 5122/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

• Tožnica je na podlagi javne dražbe postala lastnica stanovanja, toženca pa v njem nista imela pravice do najema, saj nista izpolnila pogojev po 210. členu ZIZ in nista sklenila najemne pogodbe z novo lastnico.

  VSL sodba II Cp 1690/2004 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SZ · 58. člen ZIZ · 192. člen ZIZ · 210. člen

• V konkretnem primeru je bila izpraznitev stanovanja utemeljena zaradi prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo podlaga za najem službenega stanovanja za določen čas.

  VSL sodba I Cp 1805/05 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da izpraznitvenega zahtevka po 58. členu SZ ni mogoče uveljavljati zoper osebo, ki stanovanje uporablja na podlagi neodplačnega dogovora o bivanju, saj takšno razmerje ni najemno razmerje.

  Sodba in sklep II Ips 399/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo veljavnost zamenjave vojaškega stanovanja, opravljene po 25. 6. 1991, in ugotovilo, da soglasje organov bivše JLA po tem datumu nima pravnega učinka.

  Sodba II Ips 711/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da tek spora o veljavnosti izvršilnega postopka, v katerem je bila nepremičnina prodana, ne predstavlja zakonitega razloga za odložitev sklenitve najemne pogodbe ali prekinitev postopka izpraznitve.

  Sodba II Ips 78/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je uporaba stanovanja nezakonita, če najemnik po prenehanju delovnega razmerja, na katerega je bila vezana najemna pogodba za določen čas, z lastnikom ni sklenil nove pogodbe ali podaljšal obstoječe.

  VSL sodba I Cp 898/2003 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je pojasnilo, da se 90-dnevni odpovedni rok iz 52. člena SZ in roki za izselitev iz 59. člena SZ nanašajo zgolj na odpoved najemne pogodbe, ne pa na primere nezakonitega zasedanja stanovanja.

  VSL sodba I Cp 699/2003 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da je zahtevek za izpraznitev utemeljen, če najemnik zaseda stanovanje po preteku najemne pogodbe za določen čas, ne glede na predhodno sklenjene pogodbe.

  Sodba II Ips 7/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo stališče, da bi moral lastnik odraslemu otroku, ki v stanovanju prebiva brez pogodbe, ponuditi sklenitev najemne pogodbe ali drugo stanovanje.

  VSL sodba II Cp 1879/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da je tožnik pridobil pravico do izselitve uporabnikov, ker so ti neutemeljeno odklanjali sklenitev najemne pogodbe, ki jo je lastnik ponudil v skladu z zakonom.

  VSL sodba I Cp 1426/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

• Toženec je stanovanje uporabljal nezakonito, ker je s silo izselil imetnico stanovanjske pravice in z lastnikom ni imel sklenjene najemne pogodbe.

  Sodba II Ips 173/2001 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila presoja osredotočena na vprašanje, ali je bila kupoprodajna pogodba razdrta zaradi neplačila kupnine, kar bi posledično pomenilo izgubo pravnega naslova za uporabo stanovanja in dolžnost izpraznitve.

  Sodba II Ips 438/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da opustitev pravočasne sklenitve najemne pogodbe s strani imetnika stanovanjske pravice vodi v nezakonito uporabo stanovanja, kar daje lastniku pravico do zahtevka za izpraznitev.

  VSL sodba II Cp 1472/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje pridobljene pravice iz naslova prejšnje stanovanjske pravice ne zadostuje za preprečitev izpraznitve, če ni bila vložena nasprotna tožba za sklenitev najemne pogodbe.

  VSL sodba I Cp 1574/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Toženec je stanovanje uporabljal brez pisnega ali ustnega dogovora z lastnikom, zato je bila tožba za izpraznitev utemeljena, kljub dolgotrajnemu bivanju toženca v stanovanju od otroštva.

  VSL sodba II Cp 1240/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presojalo, ali vselitev v času veljavnosti ZSR in večletno prebivanje v stanovanju po izdani pravnomočni odločbi o izselitvi pomeni zakonito podlago za pridobitev pravic najemnika.

  VSK sklep Cp 1130/99 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je potrdilo, da tožena stranka, ki v stanovanju biva brez sklenjene najemne pogodbe in ni lastnica, nima pravne podlage za nadaljnjo uporabo stanovanja, zato je tožbeni zahtevek za izpraznitev utemeljen.

  Sodba II Ips 635/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da huda socialna stiska uporabnika stanovanja ni pravni razlog, ki bi preprečil izpraznitev stanovanja ali povzročil nastanek najemnega razmerja.

  Sodba II Ips 64/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo zakonitost bivanja v stanovanju v kontekstu zahteve za izpraznitev zaradi pomanjkanja pravnega naslova.

  Sodba II Ips 580/99 — Vrhovno sodišče

• Toženec je prostore zasedal nezakonito, ker ni imel sklenjene najemne pogodbe z lastnikom, ne glede na predhodno ustno dovoljenje za uporabo.

  Sodba II Ips 596/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da toženka ni dokazala obstoja zunajzakonske skupnosti s pokojnim najemnikom, zato ni imela pravne podlage za zahtevo po sklenitvi najemne pogodbe po 56. členu SZ.

  VSL sodba I Cp 884/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Toženka je nezakonito uporabljala stanovanje, ker je brez upravičenega razloga odklonila sklenitev najemne pogodbe, usklajene s Stanovanjskim zakonom.

  Sodba II Ips 570/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo izpraznitev stanovanja, ker tožena stranka ni izkazala lastninske pravice niti kateregakoli drugega pravnega naslova za uporabo stanovanja.

  Sodba II Ips 504/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru presojalo upravičenost dajatvenega zahtevka za izpraznitev stanovanja po tem, ko je uporabnik odklonil sklenitev najemne pogodbe.

  Sodba II Ips 472/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da se določbe o odpovedi najemne pogodbe (krivdni razlogi) ne uporabljajo, če najemno razmerje sploh ni bilo veljavno sklenjeno.

  VSL sodba I Cp 405/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Tožbeni zahtevek za izpraznitev stanovanja je utemeljen, če toženec v stanovanju ne prebiva in z lastnikom ni sklenil najemne pogodbe.

  Sodba II Ips 415/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da odklonitev sklenitve najemne pogodbe ne pomeni nezakonite uporabe, dokler o zahtevku za odkup stanovanja ni pravnomočno odločeno.

  VSL sklep II Cp 784/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da med zakonci, ki skupaj prebivata v stanovanju v lasti enega od njiju, ni nujno skleniti najemne pogodbe, zato tožba na izselitev zaradi pomanjkanja le-te ni utemeljena.

  VSL sklep I Cp 368/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Dveletni rok za pridobitev pravic podstanovalca po 149. členu SZ se mora izteči do uveljavitve zakona, ne do trenutka vložitve tožbe.

  VSL sodba II Cp 947/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni bilo v celoti ugotovljeno, ali je toženec v stanovanju bival z dovoljenjem upravnika in ali je plačeval najemnino, kar bi lahko pomenilo obstoj pravne podlage za bivanje.

  VSL sklep I Cp 1198/98 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da tožena stranka ne more preprečiti izselitve zgolj s sklicevanjem na osebne okoliščine, če je bila uporaba stanovanja nezakonita.

  Sodba II Ips 335/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ugotovilo, da drugotožena stranka ni imela pravnega naslova za bivanje, saj prvotna najemnica ni imela soglasja lastnika za podnajem oziroma nastanitev druge osebe.

  VSL sodba I Cp 1680/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Toženka je stanovanje uporabljala nezakonito, ker z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe in zanj ni plačevala najemnine.

  VSL sodba II Cp 2067/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Tožbeni zahtevek na izpraznitev stanovanja je bil zavrnjen, ker je tožena stranka izkazala solastninsko pravico na nepremičnini, pridobljeno med trajanjem zakonske zveze, kar predstavlja pravni naslov za bivanje.

  VSL sodba I Cp 30/00 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo obveznost izselitve osebe, ki je stanovanje uporabljala brez pravnega naslova (najemne pogodbe), ne glede na njene ugovore o obsegu oddanega stanovanja.

  VSL sodba I Cp 186/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je napačno štelo, da toženka uporablja stanovanje brez pravnega naslova zgolj zato, ker ni predložila pisne najemne pogodbe, čeprav je obstajalo potrdilo o statusu imetnice stanovanjske pravice.

  VSL sklep II Cp 250/98 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da preoblikovanje sindikalnih organizacij v času lastninjenja ni vplivalo na veljavnost pogodb o uporabi službenih stanovanj, sklenjenih za čas opravljanja funkcije.

  Sodba II Ips 590/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da toženec kot podstanovalec ni mogel pridobiti stanovanjske pravice, ker ob uveljavitvi SZ ni izpolnjeval zakonskega pogoja dvoletnega bivanja v stanovanju.

  VSL sodba I Cp 796/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji zakonitosti bivanja raziskati pravno naravo predloženih listin o stanovanjski pravici in status osebe ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona.

  VSL sodba I Cp 994/98 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je izpostavilo, da nekdanji status uporabnika stanovanja po prejšnjem Zakonu o stanovanjskih razmerjih ne nudi več posebne zaščite, če med lastnikom in uporabnikom ni sklenjene najemne pogodbe.

  VSK sodba Cp 555/99 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je poudarilo, da je izpraznitvena tožba lastnika proti nezakonitemu uporabniku dopustna kadarkoli in ni vezana na rok, za razliko od prekluzivnih rokov iz prejšnje zakonodaje (ZSR).

  Sodba in sklep II Ips 65/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo zakonitost dodelitve stanovanja s strani organa JLA pred in po uveljavitvi ustavnega zakona RS z dne 25. 6. 1991, ki je prenesel pravico upravljanja s stanovanjskim fondom na Republiko Slovenijo.

  VSL sodba II Cp 1170/97 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je potrdilo, da zasedba stanovanja brez vednosti in soglasja lastnika po tem, ko se je prvotni najemnik izselil, predstavlja nezakonito uporabo.

  VSC sodba Cp 953/99 — Višje sodišče v Celju

  Pravna podlaga: SZ · 49. člen SZ · 58. člen

• Sodišče je presodilo, da toženki po smrti imetnice stanovanjske pravice, s katero je imela sklenjeno podnajemno pogodbo, ni nastala samostojna pravica do bivanja, saj ni poskušala skleniti najemne pogodbe z lastnikom.

  Sodba II Ips 536/98 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila uporaba stanovanja zakonita, ker tožena stranka ni odklonila sklenitve najemne pogodbe, ki je vsebinsko ustrezala prejšnji najemni pogodbi.

  Sodba II Ips 227/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo pravni položaj prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, ki ob prehodu na režim najemnih razmerij ni pridobil pravice do sklenitve najemne pogodbe.

  Sodba II Ips 99/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ugotovilo, da razpolaganje s stanovanji s strani JLA po osamosvojitvi Republike Slovenije ni bilo pravno veljavno, zato uporabniki brez ustrezne pravne podlage stanovanje zasedajo nezakonito.

  Sodba II Ips 326/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot nezakonito opredelilo vselitev na podlagi odločbe organa JLA, izdane po 25. 6. 1991, saj ta organ po osamosvojitvi Republike Slovenije ni imel več pristojnosti za razpolaganje s stanovanji.

  Sodba II Ips 101/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo prejšnjega najemnega razmerja za drugo stanovanje ne pomeni avtomatskega prenosa najemne pravice na sporno stanovanje brez izrecnega dogovora.

  Sodba II Ips 12/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo zakonitost razpolaganja z vojaškimi stanovanji s strani nepristojnih organov bivše JLA po osamosvojitvi Republike Slovenije, pri čemer je dodelitvena odločba nepristojnega organa terjala nostrifikacijo s strani pravnega naslednika.

  Sodba II Ips 489/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo veljavnost razpolaganja z vojaškimi stanovanji po 25. 6. 1991, ko so prejšnji organi JLA izgubili pristojnost za upravljanje s stanovanjskim skladom na ozemlju Republike Slovenije.

  Sodba II Ips 257/97 — Vrhovno sodišče

• Toženčeva pogodba o uporabi stanovanja za čas opravljanja funkcije je bila ocenjena kot veljaven pravni temelj, ki izključuje uporabo določb o nezakoniti uporabi stanovanja.

  VSL sodba I Cp 1284/98 — Višje sodišče v Ljubljani

• Toženca sta stanovanje uporabljala brez statusa imetnika stanovanjske pravice ali drugega pravnega naslova, zato je bila tožba na izpraznitev stanovanja utemeljena.

  Sodba II Ips 147/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da pogodba o zamenjavi stanovanja, sklenjena v času moratorija z organi JLA, ne predstavlja veljavnega pravnega naslova za pridobitev stanovanjske pravice.

  Sodba II Ips 77/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo veljavnost dodelitve stanovanja s strani organov JLA po osamosvojitvi Slovenije v kontekstu določb Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

  Sodba II Ips 196/97 — Vrhovno sodišče

• Toženca sta stanovanje uporabljala nezakonito, ker z lastnikom nista sklenila najemne pogodbe po prenehanju podnajemnega razmerja.

  Sodba II Ips 589/96 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je podnajemnik izgubil pravico do uporabe stanovanja z izselitvijo imetnika stanovanjske pravice, njegovo nadaljnje bivanje v stanovanju pa je bilo opredeljeno kot nezakonito.

  Sodba II Ips 551/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da nezakonita vselitev ni podana, če uporabniku ni bila ponujena zahtevana izjava o uporabi stanovanja ali če skupnost stanovalcev ob vselitvi še ni bila konstituirana.

  Sodba in sklep II Ips 628/96 — Vrhovno sodišče

• Toženka v času smrti imetnice stanovanjske pravice ni izkazala statusa uporabnice stanovanja, zato je bila njena zasedenost stanovanja ocenjena kot nezakonita.

  Sodba II Ips 640/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da polnoletni otrok, ki z lastnikom stanovanja ni sklenil najemne pogodbe, stanovanje uporablja nezakonito, ne glede na to, da v stanovanju prebiva od rojstva.

  VSK sodba Cp 25/98 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je pojasnilo, da dejstvo bivanja v stanovanju pred izdajo pravnomočne odločbe za presojo nezakonitosti zasedbe nima pravnega pomena.

  Sodba II Ips 275/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo dolžnost izselitve toženca, ker je tožnica dokazala izključno lastništvo, toženec pa ni izkazal veljavnega pravnega naslova za bivanje v nepremičnini.

  Sodba II Ips 172/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da zasedanje stanovanja brez pravnega naslova nastopi, ko stanovalec odkloni sklenitev najemne pogodbe, ki jo ponudi lastnik.

  Sodba II Ips 698/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da mora uporabnik stanovanja izkazati pravni naslov za bivanje, sicer je njegova uporaba stanovanja nezakonita.

  Sodba II Ips 697/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da organi bivše JLA po 25. 6. 1991 niso imeli pravne podlage za razpolaganje s stanovanji na območju Republike Slovenije, zato odločbe, izdane po tem datumu, niso predstavljale veljavnega pravnega naslova za uporabo stanovanja.

  Sodba II Ips 316/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da toženec stanovanja ni uporabljal nezakonito, saj mu je bilo to dodeljeno v uporabo na podlagi veljavne pogodbe iz leta 1962.

  Sodba in sklep II Ips 636/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je odločilo, da mora lastnik ob izselitvi iz nezakonito zasedenega stanovanja uporabniku, ki je v stanovanju ostal zakonito, omogočiti vselitev v njegovo prejšnje stanovanje.

  Sodba II Ips 644/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je bivanje tožencev postalo nezakonito takoj po prenehanju stanovanjskega razmerja imetnika stanovanjske pravice, s čimer so toženci izgubili pravico do varstva po stanovanjski zakonodaji.

  Sodba II Ips 81/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da stanovanjske odločbe, ki jih je po 25. 6. 1991 izdala JLA za stanovanja na ozemlju Republike Slovenije, niso imele pravnega učinka, saj JLA takrat ni bila več pristojna za razpolaganje s tem stanovanjskim fondom.

  Sodba II Ips 796/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razsodilo, da vselitev v stanovanje na podlagi odločbe JLA po 25. 6. 1991 ne predstavlja zakonitega naslova za uporabo, zato je toženec dolžan stanovanje izprazniti, ob hkratni obveznosti tožeče stranke, da mu zagotovi prejšnje ali drugo ustrezno stanovanje.

  Sodba II Ips 277/95 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da je z vrnitvijo stanovanja lastniku (Komandi garnizona) prenehal pravni naslov za njegovo uporabo, s čimer je prenehala tudi pravica do oddaje stanovanja v podnajem.

  Sodba II Ips 236/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj uvrstitev na listo prosilcev za stanovanje ne pomeni dodelitve stanovanja in ne predstavlja pravnega naslova za vselitev, prav tako pa ni mogoče uveljavljati konvalidacije neobličnega pravnega posla, če za to niso izkazane vse dejanske predpostavke.

  Sodba II Ips 244/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da vselitev na podlagi odločbe nepristojnega organa (vojaškega poveljstva po 25. 6. 1991) predstavlja nezakonito uporabo stanovanja.

  Sodba II Ips 526/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da toženka ni dokazala statusa imetnika stanovanjske pravice, saj je v stanovanju bivala le na podlagi podstanovanjske pogodbe, ki je prenehala z izselitvijo imetnika stanovanjske pravice.

  Sodba II Ips 503/95 — Vrhovno sodišče

• Toženec na podlagi nezakonite odločbe o dodelitvi stanovanja ni mogel pridobiti stanovanjske pravice, zato ni upravičen do nadomestnega stanovanja.

  Sodba II Ips 975/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da podstanovalec, ki ostane v stanovanju po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, zaseda stanovanje nezakonito, razen če izpolni zakonske pogoje za pridobitev statusa najemnika po 149. členu SZ.

  Sodba II Ips 676/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da tožba na izpraznitev stanovanja ni utemeljena, če najemnik odkloni podpis pogodbe zaradi nesorazmerno visoke (profitne) najemnine, do katere lastnik v konkretnem primeru ni upravičen.

  Sklep II Ips 573/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da vselitev v stanovanje brez pravnega naslova predstavlja nezakonito uporabo, ki je lastnik ne more sanirati zgolj s pasivnostjo ali odsotnostjo nasprotovanja hišnega sveta.

  Sodba II Ips 910/94 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila tožba na izpraznitev utemeljena, ker toženka po prenehanju stanovanjske pravice ni izpolnila zaveze o izpraznitvi stanovanja.

  Sodba II Ips 123/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je pri presoji nezakonite uporabe stanovanja zaradi neuskladitve prejšnje stanovanjske pogodbe odločilno vprašanje, zakaj in iz katerih razlogov do uskladitve pogodbe med strankama ni prišlo.

  VSK sodba Cp 166/96 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je v konkretnem primeru vezalo izpraznitveni zahtevek lastnika na hkratno obveznost zagotovitve vselitve v prejšnje ali enakovredno stanovanje, ker je toženec predhodno pridobil stanovanjsko pravico na način, ki ga je zakon priznaval.

  Sodba II Ips 46/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavzelo stališče, da zahtevek za izpraznitev stanovanja zaradi nezakonite vselitve ne pogojuje predhodno izpodbijanje odločbe o dodelitvi stanovanja, tudi če je bila ta izdana s strani nepristojnega organa.

  Sodba II Ips 609/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je tožnico, ki se je v stanovanje vselila brez pravne podlage po smrti prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, dolžno izseliti na podlagi določb o nezakoniti uporabi stanovanja.

  Sodba II Ips 678/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (SZ) ni več mogoče pridobiti stanovanjske pravice po določbah prejšnjega zakona (ZSR), zato uporaba stanovanja brez najemne pogodbe po uveljavitvi SZ predstavlja nezakonito uporabo.

  Sodba II Ips 748/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da odločba o dodelitvi vojaškega stanovanja, izdana po uveljavitvi ustavnega zakona o samostojnosti RS, ne predstavlja veljavnega pravnega naslova za pridobitev stanovanjske pravice.

  Sodba II Ips 830/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da prenehanje uporabe prvotnega stanovanja zaradi preselitve v drugo stanovanje na podlagi neveljavnega pravnega naslova ne pomeni prenehanja prvotnega zakupnega razmerja.

  Sodba II Ips 604/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da po 25. 6. 1991 organi JLA niso imeli več pravice razpolagati s stanovanji, zato so bile dodelitve stanovanj po tem datumu nezakonite, vendar je bila izpraznitev pogojena z zagotovitvijo prejšnjega stanovanja, na katerem je imel toženec stanovanjsko pravico.

  Sodba II Ips 632/94, enako tudi II Ips 671/94, II Ips 225/94, II Ips 230/94, II Ips 922/94. — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da soglasje poveljstva JLA po 25. 6. 1991 ni bilo več pravnoveljavno za razpolaganje s stanovanji na ozemlju Republike Slovenije, saj je to pristojnost prevzela država.

  Sodba II Ips 502/94, enako tudi II Ips 849/94, II Ips 700/94, II Ips 121/94. — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da dolžnost izselitve iz nezakonito zasedenega stanovanja nastopi šele, ko je osebi omogočena vrnitev v prejšnje stanovanje, na katerem ji stanovanjska pravica ni prenehala.

  Sodba II Ips 251/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da podnajemnik ne pridobi zaščite pred izpraznitvijo stanovanja, če stanovanje uporablja brez veljavne pravne podlage, ne glede na okoliščine razmerja med lastnikom in prvotnim najemnikom.

  Sodba II Ips 199/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožena stranka nima položaja uporabnice stanovanja, ker se je vselila šele po tem, ko je prejšnji imetnik stanovanjske pravice stanovanje že izpraznil in vrnil stanodajalcu.

  Sodba II Ips 116/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da toženka neutemeljeno odklanja sklenitev najemne pogodbe, zaradi česar je tožbeni zahtevek za izpraznitev stanovanja utemeljen.

  Sodba II Ips 64/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj dejanska uporaba stanovanja brez veljavnega pravnega naslova (najemne pogodbe) nima za posledico pridobitve pravic imetnika stanovanjske pravice.

  Sodba II Ips 926/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je zahtevek za izpraznitev utemeljen, ker toženec ni sklenil najemne pogodbe z novim lastnikom, čeprav mu je bila ponujena pogodba za nedoločen čas pod enakimi pogoji.

  VSL sodba I Cp 303/95 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo potrebo po iskanju rešitve, ki tožencu omogoča enak obseg stanovanjskega varstva, če je pred sporno zamenjavo že imel stanovanjsko pravico na drugem stanovanju.

  VSL sklep I Cp 288/95 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SZ · 58. člen UZITUL · 9. člen ZSR · 23. člen ZSR · 23. člen, odstavek 3 ZSR · 23. člen, odstavek 5 ZSR · 25. člen ZSR · 25. člen, odstavek 5

• Sodišče je presodilo, da vložitev zahteve za odkup stanovanja preprečuje kvalifikacijo uporabe stanovanja kot nezakonite v smislu 58. člena SZ, dokler o zahtevku ni pravnomočno odločeno.

  Sodba II Ips 846/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da imetnik stanovanjske pravice, ki želi pridobiti status najemnika, ne sme pasivno čakati, temveč mora v razumnem roku od lastnika zahtevati sklenitev najemne pogodbe.

  VSL sodba II Cp 53/95 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da toženec zgolj s 12-letnim bivanjem v stanovanju ne pridobi pravice do stanovanja, če je bilo razmerje z imetnikom stanovanjske pravice zgolj podstanovalsko.

  Sodba II Ips 711/93 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je sodišče vezalo izpraznitev spornega stanovanja na pogoj, da tožeča stranka tožencu ponovno zagotovi prejšnje ali enakovredno stanovanje.

  Sodba II Ips 914/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da vlaganje v ureditev stanovanja s strani uporabnika (nekdanjega zakonca) ne ustvari solastninske pravice, če je stanovanje lastnikovo darilo.

  VSL sodba I Cp 750/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da oseba, ki se v stanovanje vseli nasilno, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev stanovanjske pravice in posledično ne more zahtevati sklenitve najemne pogodbe po 147. členu SZ.

  Sodba II Ips 633/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da odsotnost najemne pogodbe med uporabnikom in lastnikom predstavlja nezakonito uporabo, ki zahteva izpraznitev stanovanja, ne glede na pretekla razmerja z drugimi osebami.

  VSL sodba I Cp 1221/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da podstanovalka, ki z imetnikom stanovanjske pravice ni tvorila ekonomske skupnosti, po njegovi smrti ni pridobila statusa zakonite uporabnice stanovanja.

  Sodba II Ips 557/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ugotovilo, da ker med strankama ni bila sklenjena najemna pogodba, toženka stanovanje uporablja nezakonito in se mora izseliti.

  VSL sodba I Cp 677/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče mora pri presoji zakonitosti razpolaganja z vojaškimi stanovanji v času moratorija celovito oceniti vsa ravnanja organov in strank, ki so se zgodila pred 25. 6. 1991, vključno z vselitvijo in plačilom kupnine.

  Sklep II Ips 469/94 — Vrhovno sodišče

• V konkretni zadevi je bilo sporno razpolaganje z vojaškim stanovanjem po 25. 6. 1991, kjer je bila zamenjava stanovanj med različnimi republikami bivše države ocenjena kot pravno neveljavna zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti organa.

  Sklep II Ips 967/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija na dodeljevanje teh stanovanj ni imelo pravne podlage, zato je bila vselitev toženca nezakonita.

  Sodba II Ips 61/94 — Vrhovno sodišče

• Toženca sta bila kot lastnika upravičena zahtevati izpraznitev stanovanja od tožnikov, ker med njima ni bila sklenjena veljavna najemna pogodba.

  VSL sodba II Cp 577/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da toženec uporablja stanovanje nezakonito, ker mu v predhodnem nepravdnem postopku ni bil priznan položaj imetnika stanovanjske pravice.

  Sodba II Ips 833/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da stanovalec, ki je stanovanje zasedel zakonito, ne more zgolj s sklicevanjem na prejšnjo pravico zavračati uskladitve razmerja z lastnikom v skladu z novo zakonodajo.

  VSL sklep I Cp 2015/93 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila dodelitev stanovanja s strani organa bivše JLA po osamosvojitvi Republike Slovenije nična, saj organ ni imel več pravice razpolaganja s stanovanjskim skladom, zaradi česar je bila vselitev toženca nezakonita.

  Sklep II Ips 338/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je naložilo izpraznitev stanovanja zaradi nezakonite zasedbe, vendar hkrati obvezalo lastnika, da toženki zagotovi prejšnje ali drugo primerno stanovanje, da se ji ne bi poslabšale stanovanjske razmere.

  VSL sodba II Cp 1344/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da zgolj dejanska uporaba stanovanja in vlaganja v njegovo obnovo ne nadomestita manjkajočega pravnega naslova za pridobitev stanovanjske pravice.

  Sodba II Ips 248/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da tožena stranka zaseda stanovanje nezakonito, ker z lastnikom ni imela sklenjene najemne pogodbe, podnajemna pogodba pa je bila sklenjena v nasprotju z zakonskimi zahtevami po pisnem soglasju lastnika.

  Sodba II Ips 217/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da vselitev v stanovanje iz nekdanjega vojaškega stanovanjskega sklada na podlagi odločbe vojaškega organa, izdane po osamosvojitvi RS, nima pravne podlage in predstavlja nezakonito uporabo stanovanja.

  Sodba II Ips 9/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da tožbeni zahtevek za izpraznitev stanovanja ni odvisen od okoliščine, ali je toženec pred tem uporabljal drugo, manjše stanovanje istega stanodajalca, saj to drugo stanovanje ni bilo predmet obravnavanega spora.

  VSK sodba Cp 383/93 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je presodilo, da razpolaganje z vojaškimi stanovanji s strani organov JLA po 25. 6. 1991 ni bilo več pravno veljavno, saj je Republika Slovenija z dnem osamosvojitve prevzela upravljanje z nepremičnim premoženjem na svojem ozemlju.

  Sodba II Ips 340/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj formalna odsotnost najemne pogodbe ne sme biti edini kriterij za izpraznitev, če je uporabnik v stanovanju bival na podlagi predhodne, neupravičeno prekinjene pravice.

  Sodba II Ips 406/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo veljavnost dodelitve stanovanja na podlagi predpisov JLA v času osamosvajanja Slovenije in ugotovilo, da sklicevanje na neveljavne podzakonske akte ne pomeni nujno nezakonitosti vselitve, če je imela odločba podlago v še veljavnih predpisih.

  Sodba II Ips 247/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da odločbe o dodelitvi vojaških stanovanj, izdane s strani organov JLA po 25. 6. 1991, nimajo pravnega učinka, saj je z dnem osamosvojitve upravljanje s tem premoženjem prešlo na Republiko Slovenijo.

  Sodba II Ips 321/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da odločbe o dodelitvi stanovanj, ki so jih po 25. 6. 1991 izdali organi bivše federacije, ne predstavljajo veljavnega pravnega naslova za uporabo stanovanja v Republiki Sloveniji.

  VSK sodba Cp 314/93 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je poudarilo, da oseba, ki biva v stanovanju na podlagi podnajemne pogodbe brez soglasja lastnika, nima pravne podlage za zahtevo po sklenitvi najemne pogodbe z lastnikom.

  Sodba II Ips 3/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo nezakonitost vselitve v vojaško stanovanje po prenehanju pristojnosti organov JLA za razpolaganje z vojaškim stanovanjskim fondom po 25. 6. 1991.

  Sodba II Ips 662/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da neupravičena odklonitev sklenitve najemne pogodbe s strani imetnika pravice do uporabe stanovanja (po 34. členu ZSR) vodi v nezakonito uporabo stanovanja, kar daje lastniku podlago za tožbo na izpraznitev.

  VSL sodba II Cp 1240/93 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri