nezgodno zavarovanje
Sentenca
Pri pogodbenem nezgodnem zavarovanju lahko stranki v splošnih zavarovalnih pogojih določita časovni rok, v katerem mora nastopiti posledica nezgode (npr. izguba splošne delovne sposobnosti), da se lahko upošteva pri izračunu zavarovalnine. Za razliko od neposlovne odškodninske odgovornosti, kjer časovni mejnik za nastanek škode ni omejen, je pri pogodbenem zavarovanju po poteku dogovorjenega roka stanje invalidnosti za namene izračuna zavarovalne vsote pravno nerelevantno.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo razliko med zavarovanjem odgovornosti in nezgodnim zavarovanjem (AO plus), kjer gre za izpolnitveni zahtevek iz pogodbe, ki ga je treba valorizirati v skladu s pravili o odmeri odškodnine.
VSC Sodba Cp 81/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik je bil upravičen do zavarovalnine za invalidnost zaradi poškodbe ulnarnega živca na desni roki, pri čemer je bila višina določena na podlagi zavarovalne pogodbe.
VSL Sodba II Cp 1548/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zavarovanec ni upravičen do zavarovalnine za tisti del invalidnosti, ki je posledica predhodnih bolezenskih oziroma degenerativnih sprememb, saj te ne predstavljajo posledice nezgode kot zavarovalnega primera.
VSL Sodba II Cp 2287/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil tožbeni zahtevek za izplačilo invalidnine zavrnjen, ker poškodbe tožnice niso pustile trajnih posledic, ki bi utemeljevale ugotovitev invalidnosti.
VSRS sodba II Ips 203/2015 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 966. člen -
V tej sodbi je bilo sporno, ali splošni pogoji in tabela invalidnosti priznavajo invalidnost za aplikacijo protetičnega aparata in ali je bila stopnja invalidnosti zaradi zaceljenega zloma obraznih kosti pravilno ocenjena.
VSL sodba II Cp 3201/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 921. člen -
Sodišče je presodilo, da ankiloza skočnega sklepa, opravljena po izteku triletnega roka od nezgode, ne predstavlja pravno upoštevne invalidnosti za izplačilo zavarovalnine, čeprav je bila posledica iste poškodbe.
VSRS sodba II Ips 289/2012 — Vrhovno sodišče
-
Tožniku je uspelo izpodbiti domnevo o vzročni zvezi med njegovo alkoholiziranostjo in prometno nesrečo, saj je dokazal, da je do trčenja prišlo zaradi okoliščin, na katere alkoholiziranost ni vplivala.
Sodba II Ips 171/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri nezgodnem zavarovanju dopustno s pogodbo (splošnimi pogoji) časovno omejiti pravico do uveljavljanja odškodnine za trajne posledice nezgode.
Sodba in sklep II Ips 293/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo zahtevku za plačilo zavarovalnine zadoščeno s potekom treh let od nastanka nezgode, kot je bilo določeno v splošnih pogojih zavarovalnice, zato kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja ni bilo več predmet kritja.
Sodba II Ips 795/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da poškodba rame, nastala zgolj ob dvigu bremena (25 kg) brez zunanjega dejavnika (udarca, padca, spodrsljaja), ne predstavlja nezgode v smislu zavarovalnih pogojev.
VSK sodba Cp 1228/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo, da je prišlo do popolne restitucije ramenskega sklepa, zato se je nova invalidnost obravnavala kot samostojna in neodvisna od prejšnje poškodbe.
VSK sodba I Cp 219/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo obveznost zavarovalnice iz naslova zavarovanja odgovornosti lastnika plovila za poškodbe udeležencev pri vleki na vodnem rekvizitu.
VSK sodba I Cp 900/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da tožniku ni mogoče očitati odgovornosti za nezgodo zaradi neprilagojene hitrosti ali pomanjkanja vozniškega dovoljenja, saj je bila primarni vzrok za padec neoznačena nevarnost na cestišču (nasut pesek).
VSL sodba II Cp 1593/99 — Višje sodišče v Ljubljani