neznatna škoda pri začasni odredbi
Sentenca
Pri presoji pogoja, da dolžnik s predlagano začasno odredbo ne bi utrpel večje škode, mora upnik verjetno izkazati, da bi bila škoda le neznatna (270. člen ZIZ). Za izkaz te predpostavke mora upnik navesti konkretna dejstva o dolžnikovem premoženjskem stanju, prihodkih in nujnih življenjskih potrebah, ki omogočajo sodišču objektivno oceno sorazmernosti med posegom v dolžnikov položaj in zavarovanjem upnikove terjatve.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da tožencu z izdajo začasne odredbe ne bi nastala več kot neznatna škoda, ker so bila njegova razpolagalna upravičenja s poslovnim deležem že omejena s predhodno vpisano prepovedjo odtujitve in obremenitve v sodnem registru.
VSM Sklep I Cpg 63/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine dolžniku povzroči več kot le neznatno škodo, saj znatno omejuje njegova lastninska upravičenja.
VSC Sklep II Cpg 123/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da možnost nadaljnje uporabe nepremičnine pomeni, da je škoda zaradi prepovedi razpolaganja neznatna.
VSL Sklep I Cp 155/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine za toženo stranko predstavljala le neznatno škodo.
VSL Sklep I Cp 1691/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so tožnikove trditve o neznatni škodi pavšalne, ker niso bile ustrezno argumentirane in so le povzemale zakonsko besedilo, kar je onemogočilo preizkus utemeljenosti predloga.
VSC sklep Cp 208/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da upnik ni podal zadostnih dejstev o dolžnikovem premoženjskem stanju, s katerimi bi izkazal, da dolžnik zaradi prepovedi razpolaganja z nepremičninami ne bi utrpel škode, ki presega neznatno.
VSC sklep Cp 454/2008 — Višje sodišče v Celju