ničnost pogodbe zaradi nasprotovanja morali

Sentenca

Pogodba je nična, če nasprotuje morali, kar pomeni, da krši temeljna moralna pravila družbe. Za ugotovitev ničnosti mora biti kršeno moralno pravilo konkretizirano, pri čemer ni nujno, da je hkrati kršena tudi konkretna pravna norma. Sodišče mora pri presoji moralnosti pogodbe upoštevati družbeno sprejemljive standarde ravnanja v času sklenitve pravnega posla (86. člen OZ, nekdaj 103. člen ZOR).

Iz posameznih sodb

  • Podaritev nepremičnine, ki je v lasti ali solasti tretje osebe, z namenom izigravanja lastninskih upravičencev, predstavlja pravni posel v nasprotju z javnim redom in moralo.

    VSM sklep I Cp 551/2013 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je presojalo primer dvakratne odsvojitve nepremičnine, kjer je bil drugi pravni posel razglašen za ničnega zaradi vedenja pridobitelja o predhodni odsvojitvi.

    VSL sodba II Cp 696/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Tožnika sta zatrjevala ničnost izročilne pogodbe, ker sta stranki ob podpisu vedeli, da izročevalca ne bosta potrebovala preživljanja in da prevzemnika pomoči ne bosta nudila.

    VSC sodba Cp 1653/2006 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je presojalo, ali je dogovor o omejitvi draženja na javni dražbi z namenom kasnejše izročitve razlike v ceni v nasprotju z moralo.

    VSL sodba II Cp 2105/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je kot primer nedopustnega ravnanja v nasprotju z moralo izpostavilo ponovno prodajo nepremičnine, pri kateri je prodajalec že predhodno izgubil lastninskopravna upravičenja zaradi izročitve v dejansko posest tretjim osebam.

    VSL sodba in sklep I Cp 1222/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presojalo veljavnost prenosa pravice uporabe na stavbnem zemljišču, ki je bil izveden v času, ko je bilo premoženje predmet denacionalizacijskega zahtevka.

    Sklep II Ips 67/99 — Vrhovno sodišče

Viri