notranja razselitev
Sentenca
Notranja razselitev kot možnost za zaščito prosilca za mednarodno zaščito pride v poštev, kadar je v določenem delu izvorne države prosilcu zagotovljena varnost in možnost varnega bivanja. Pristojni organ mora pri presoji upoštevati informacije o izvorni državi, zlasti glede nadzora državnih varnostnih sil nad posameznimi območji. Če je mogoče pričakovati, da bi prosilec lahko varno bival v drugem delu države, se pogoji za priznanje mednarodne zaščite ne štejejo za izpolnjene.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj domneva o dostopu do zdravstvene oskrbe in možnosti zaslužka ne zadošča, če ni preverjena v kontekstu konkretnih osebnih okoliščin prosilca.
VSRS Sklep I Up 3/2015 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZMZ · 2. člen ZMZ · 24. člen ZMZ · 25. člen ZMZ · 26. člen ZMZ · 28. člen ZMZ · 68. člen -
Sodišče je poudarilo, da pri razselitvi v begunsko taborišče ni dovolj pavšalna ocena, temveč je treba presoditi zmogljivost centrov, bivanjske pogoje in individualne značilnosti prosilca.
VSRS Sodba I Up 13/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da za odločitev o notranji razselitvi v Afganistan ne zadostuje zgolj pavšalna predpostavka o zmožnosti mladega moškega, da si priskrbi delo in bivališče v Kabulu.
VSRS Sklep I Up 258/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se od prosilca iz Afganistana lahko pričakuje bivanje v Kabulu, saj imajo tamkajšnje varnostne sile nadzor nad mestom.
UPRS sodba I U 1703/2012 — Upravno sodišče