notranja razselitev v postopku mednarodne zaščite
Sentenca
Za priznanje pogojev za notranjo razselitev prosilca za mednarodno zaščito ne zadošča zgolj hipotetična domneva o možnosti njegovega preživetja v drugem delu države. Pristojni organ mora konkretno ugotoviti, ali je prosilcu na območju razselitve dejansko omogočena ekonomska in socialna eksistenca, ki presega prag nečloveškega ali poniževalnega ravnanja iz 3. člena EKČP. Ugotavljanje varnosti in možnosti preživetja mora temeljiti na realnih okoliščinah, ne pa na posplošenih predpostavkah o zmožnosti posameznika za pridobitev dela ali bivališča.
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ)
- Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev (Direktiva 2011/95/EU Evropskega…)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji notranje razselitve ni dovolj zgolj sklicevanje na starost ali domnevno sposobnost mladega moškega za preživetje, temveč je nujna individualizirana presoja ekonomskih in socialnih pogojev na ciljnem območju.
VSRS Sodba I Up 21/2015 — Vrhovno sodišče