nova dejstva in novi dokazi v pritožbi

Sentenca

Pritožnik lahko v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, če obrazloži, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji (238. člen ZUP). Če je organ v predhodnem postopku določeno dejstvo ali dokaz že priznal ali upošteval, je v ponovljenem postopku protislovno in v nasprotju z načelom varstva pridobljenih pravic, če organ takšna dejstva oziroma dokaze neutemeljeno zavrne.

Iz posameznih sodb

  • Organ ne more v ponovljenem postopku ignorirati dokazov, ki jih je v predhodnem postopku že štel za relevantne.

    sodba I U 1008/2013 — Upravno sodišče

  • Tožnica ni uspela izkazati upravičenosti naknadne predložitve dokazov zgolj s sklicevanjem na svojo predpostavko, da organ dokazov ne bo upošteval.

    sodba I U 1641/2011 — Upravno sodišče

  • Tožena stranka je v pritožbi kot novo dejstvo navedla sklenjeno izvensodno poravnavo, vendar je sodišče ugotovilo, da bi stranka to lahko storila že v postopku na prvi stopnji, zato je pritožbeno navedbo zavrnilo kot nedopustno novoto.

    VDS sodba Pdp 1557/2003 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Toženec v postopku ni izkazal, da dejstva o že plačanem regresu ni mogel navesti že pred sodiščem prve stopnje, zato so bila njegova pritožbena navajanja v tem delu prekludirana.

    VDS sodba Pdp 1040/2000 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Pritožnica je v pritožbi predložila kupoprodajno pogodbo in dokazila o stroških pokopa, ki so vplivali na ugotovitev obsega zapuščine in višino dednih deležev.

    VSL sklep I Cp 1488/98 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo revizijsko navedbo o neupoštevanju dokaznega predloga za zaslišanje strank, ker je ocenilo, da predlagani dokazi ne bi vplivali na izid postopka.

    Sodba II Ips 208/99 — Vrhovno sodišče

  • Pritožnik mora v pritožbi konkretizirati, o katerih dejstvih bodo izpovedale nove priče, da bi sodišče lahko presodilo njihovo pravno relevantnost za popolno ugotovitev dejanskega stanja.

    VSL sklep II Cp 1336/98 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da mora pritožnik pri predlogu za zaslišanje nove priče konkretizirati, o katerih pravno odločilnih dejstvih naj bi priča izpovedala, sicer se dokazni predlog šteje za neustreznega.

    VSL sodba in sklep I Cp 1073/98 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Pritožbena trditev o nezmožnosti posveta z odvetnikom zaradi kratkega roka za pritožbo ni pravno upoštevna okoliščina za dopustitev novih dokazov.

    VSL sodba in sklep I Cpg 986/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Pritožnik v konkretnem primeru ni niti poskusil izkazati, da novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.

    VSL sodba I Cpg 623/98 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Pritožnik je v konkretnem primeru neuspešno zahteval, da sodišče po uradni dolžnosti preverja navedbe pri tretjih osebah, ne da bi izpolnil procesne zahteve za uveljavljanje novih dejstev in dokazov.

    VSL sodba I Cp 1918/98 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče, ker toženec ni utemeljil, kako bi zaslišanje priče (njegove sorodnice) prispevalo k drugačni ugotovitvi dejstev o spornem plačilu plače v gotovini.

    VDS sodba Pdp 1162/98 — Višje delovno in socialno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bilo novo dejstvo zaposlitev tožnice pri drugem delodajalcu po zaključku glavne obravnave, kar je vplivalo na presojo obsega pravic iz delovnega razmerja.

    VDS sodba in sklep Pdp 447/98 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj predlog za zaslišanje novih prič brez navedbe konkretnih dejstev, ki naj bi bila z njimi dokazana, ne zadostuje za uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

    VSL sodba I Cp 451/96 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je obravnavalo dopustnost predložitve listinskega dokaza (sporne letve), ki ga je priča našla šele po zaključku obravnave na prvi stopnji.

    VSL sklep II Cp 1371/93 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri