nujna preiskovalna dejanja
Sentenca
Nujna preiskovalna dejanja (166. člen ZKP) so procesna opravila, ki jih smejo organi odkrivanja in pregona izvesti pred začetkom preiskave, če obstaja nevarnost odlašanja. Zaslišanje obremenilnih prič v tem okviru brez navzočnosti obdolženca ni avtomatično nedovoljen dokaz, vendar mora sodišče v nadaljnjem postopku presoditi, ali je bila s tem kršena pravica do obrambe in načelo kontradiktornosti, zlasti če prič v poznejši fazi postopka ni mogoče ponovno zaslišati.
Iz posameznih sodb
-
V obravnavani zadevi preiskovalna dejanja niso bila opravljena v okoliščinah, ki bi opravičevale nujnost po 249. členu ZKP.
VSRS Sodba I Ips 47234/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da kršitev določb o nujnih preiskovalnih dejanjih ne pomeni, da je dokaz nedovoljen in se izloči iz spisa, saj ZKP za takšno kršitev ne predvideva izločitve.
VSL Sklep V Kp 65743/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zaslišanje prič v okviru nujnih preiskovalnih dejanj brez obvestila obdolženki ni nedovoljen dokaz, vendar je treba tak položaj ocenjevati z vidika pravice do obrambe.
Sodba I Ips 369/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da kršitev obveščanja strank o zaslišanju pri nujnih preiskovalnih dejanjih ni absolutna bistvena kršitev, če je kasneje zagotovljena pravica do obrambe.
Sodba I Ips 367/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da uveljavljanje dejstva, da v konkretnem primeru ni šlo za nevarnost odlašanja, predstavlja izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni dopusten razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Sodba I Ips 299/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo zaslišanje oškodovank kot nujno preiskovalno dejanje dopustno brez obvestila zagovorniku.
Sodba I Ips 121/99 — Vrhovno sodišče