občinska taksa za oglaševanje
Sentenca
Občinska taksa za oglaševanje je javna dajatev, ki jo občina predpiše za posebno rabo javnih površin ali objektov v njeni lasti (9. člen ZFO-1). Višina takse mora biti skladna z ustavnim načelom ekvivalence, kar pomeni, da ne sme biti v očitnem nesorazmerju s koristjo, ki jo zavezanec pridobi s posebno rabo javne površine ali z ekonomsko koristjo od oglaševanja. Taksa, ki presega razumno razmerje med višino dajatve in pridobljeno koristjo, je neustavna.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora občina dokazati korist, ki izhaja iz omejevanja splošne rabe javne površine, medtem ko mora zavezanec dokazati ekonomsko korist, ki jo dosega z oglaševanjem.
UPRS Sodba I U 386/2022-71 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razmejilo med oglaševanjem na javnih površinah v lasti občine in oglaševanjem na zasebnih objektih, pri čemer je slednje izključilo iz režima občinskih taks po ZFO-1.
sodba IV U 216/2009 — Upravno sodišče