objava popravka v medijih
Sentenca
Pravica do objave popravka (26. člen ZMed) omogoča posamezniku, da zahteva objavo nasprotnih dejstev, kadar sta z objavo v mediju prizadeta njegova pravica ali interes. Kadar se popravek nanaša na mnenjske navedbe, mora popravek skupaj s prvotno objavljenim mnenjem tvoriti logično celoto, iz katere je razvidno, zakaj je mnenje oprto na neobstoječa dejstva ali zakaj je pomanjkljivo argumentirano. Popravek mora biti objavljen brez vsebinskih sprememb in dopolnitev (27. člen ZMed).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da objava popravka v drugem zavihku spletnega medija kot prvotni članek ne zagotavlja enake vrednosti objave, kar pomeni kršitev zakonskih obveznosti odgovornega urednika.
VSL Sodba II Cp 2117/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZMed · 2. člen ZMed · 2. člen, odstavek 1 ZMed · 27. člen ZMed · 27. člen, odstavek 1 ZMed · 27. člen, odstavek 3 ZMed · 27. člen, odstavek 4 ZMed · 28. člen ZMed · 28. člen, odstavek 1 ZMed · 31. člen ZMed · 31. člen, odstavek 1 ZMed · 31. člen, odstavek 1, točka 2 ZPP · 212. člen ZPP · 358. člen ZPP · 7. člen ZPP · 7. člen, odstavek 2 -
V obravnavanem primeru je bil zahtevek za objavo popravka zavrnjen, ker so bile dodatne navedbe tožnika predolge in so se vsebinsko preveč oddaljile od navedb v spornem prispevku.
VSL Sodba II Cp 1862/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so bili za večino teksta popravka podani zakonski odklonilni razlogi, zato zahtevku za njegovo objavo ni bilo mogoče ugoditi v celoti.
VSL Sodba II Cp 2235/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila tožba zavrnjena, ker predlagana popravka nista vsebovala jasne razmejitve med samim popravkom in dopisom ter nista izpolnjevala vsebinskih kriterijev za objavo.
VSL Sodba I Cp 1269/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožnikova zahteva za objavo popravka neutemeljena, ker je medij že predhodno objavil obsežno pojasnilo, ki je v celoti zajelo in preseglo vsebino, ki jo je tožnik želel doseči s popravkom.
VSL sodba II Cp 1296/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se pri presoji dopustnosti popravka ne sme uporabljati atomistična metoda, ki bi vsak del besedila obravnavala ločeno, temveč je treba zahtevo presojati kot celoto.
VSL sodba I Cp 2403/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da urednik ne sme zavrniti objave popravka zgolj zaradi manjkajočega naslova, saj ga mora v takem primeru določiti sam.
VSL sodba I Cp 2798/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti tožbeni zahtevek za objavo popravka dovolj natančen, da omogoča neposredno objavo izreka sodbe brez potrebe po dodatnem tolmačenju ali ugibanju o tem, na katero medijsko vsebino se popravek nanaša.
VSL sodba I Cp 1663/2014, enako tudi VSL sodba I Cp 1688/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za objavo popravka, ker je ugotovilo, da del besedila predstavlja zgolj tožnikovo mnenje o prispevku in mediju, ne pa navajanje dejstev in okoliščin v smislu 31. člena ZMed.
Sodba II Ips 262/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevani popravek ni utemeljen, ker je prvotni medijski prispevek že vseboval tožnikovo zanikanje odgovornosti, zato popravek ni prinesel nobene nove bistvene informacije.
Sodba II Ips 258/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kritika novinarskega dela kot fenomena v medijskem prostoru ne upravičuje objave popravka, saj ne gre za neresnično dejstveno trditev o konkretni osebi.
VSL sodba I Cp 2889/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zahteva za objavo popravka ni utemeljena, če vsebina popravka temelji izključno na mnenjskih navedbah brez navezave na dejstva.
Sodba II Ips 34/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da popravek, ki kombinira zanikanje mnenjskih navedb in navajanje nasprotnih dejstev o zakonitem delovanju subjekta, ustreza standardu popravka v širšem smislu, saj bistveno dopolnjuje jedro sporočila.
Sodba II Ips 36/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti v tožbenem zahtevku za objavo popravka prispevek (vključno z datumom objave) jasno in nedvoumno konkretiziran.
VSL sodba I Cp 1115/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za objavo popravka je sodišče zavrnilo, ker predlagano besedilo ni izpolnjevalo zakonskih zahtev za dopustno vsebino popravka v smislu zaničevanja navedb v prvotnem članku.
Sodba II Ips 158/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji enakovrednosti mesta objave popravka ni odločilno le število bralcev, temveč tudi struktura bralcev določene časopisne strani.
VSL sodba I Cp 1625/2001 — Višje sodišče v Ljubljani