objekt za oglaševanje ob državni cesti
Sentenca
Postavljanje objektov za oglaševanje v varovalnem pasu državne ceste se presoja kumulativno po določbah, ki urejajo varovalni pas (66. člen ZCes-1), in določbah, ki specifično urejajo oglaševanje (78. člen ZCes-1). Posebnih pravil za oglaševanje ni mogoče razlagati neodvisno od splošnih omejitev rabe prostora v varovalnem pasu, zato mora investitor izkazati skladnost z vsemi tehničnimi in varnostnimi pogoji, ki varujejo interese upravljavca ceste.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da mora lastnik objekta, postavljenega pred uveljavitvijo ZCes-1, za njegovo ohranitev pridobiti soglasje Direkcije RS za infrastrukturo, saj prehodne določbe zakona ne ohranjajo veljavnosti prejšnjih občinskih soglasij.
UPRS Sodba I U 1168/2017-9 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila vloga za soglasje zavrnjena, ker objekti niso izpolnjevali tehničnih pogojev glede umestitve v območju križišča.
UPRS Sodba I U 1905/2017-8 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila vloga za postavitev objektov zavrnjena zaradi neskladnosti z določbami Pravilnika o projektiranju cest glede prepovedane razdalje od križišča.
UPRS Sodba I U 1596/2017-8 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da investitor ne more zahtevati soglasja zgolj na podlagi izpolnjevanja pogojev za oglaševanje, če hkrati ne izpolnjuje splošnih pogojev za posege v varovalni pas ceste.
UPRS Sodba I U 2816/2017-8 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo tehnične standarde o minimalnem odmiku 5 m od roba vozišča in predpisane razdalje od kanaliziranega križišča.
sodba IV U 167/2010 — Upravno sodišče