objektivna identiteta
Sentenca
Objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem je podana le, če gre za identična ali v bistvenem enaka dejstva in okoliščine, ki so bila podlaga za odločitev v že razsojeni stvari. Za presojo identitete ni odločilna zgolj pravna kvalifikacija, temveč narava pravne dobrine, način storitve ter namen storilca. Če se očitano kaznivo dejanje nanaša na drugačne pravne dobrine in kršitve blanketnih norm kot predhodno obravnavani prekršek, načelo ne bis in idem ni kršeno (31. člen URS, 10. člen ZKP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da med prekrškom zaradi neizračunanega davčnega odtegljaja in kaznivim dejanjem zlorabe položaja v gospodarski dejavnosti ni objektivne identitete, saj se razlikujeta tako v zaščiteni pravni dobrini kot v kršenih blanketnih normah.
VSM Sklep II Kp 20247/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 240. člen KZ-1 · 240. člen, odstavek 1 KZ-1 · 240. člen, odstavek 2 ZDavP-2 · 321. člen ZDavP-2 · 321. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 263. člen ZGD-1 · 263. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 515. člen ZKP · 272. člen ZKP · 272. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 277. člen ZKP · 277. člen, odstavek 1 ZKP · 277. člen, odstavek 1, točka 3