objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Sentenca
Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo je procesno načelo, po katerem se sodba lahko nanaša le na dejanje, ki je predmet obtožbe, vsebovane v vloženi ali na glavni obravnavi spremenjeni obtožnici (354. člen ZKP). Sodišče pri tem ni vezano na pravno opredelitev dejanja, ki jo je podal tožilec, zato lahko v okviru iste dejstvene podlage spremeni pravno kvalifikacijo, če s tem ne preseže dejanskega opisa dejanja, ki je bilo predmet obtožbe.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru spoznalo obtoženca za krivega kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1, čeprav je bila obtožba prvotno usmerjena v hujše kaznivo dejanje, saj so bili vsi znaki grožnje že vsebovani v historičnem opisu dejanja.
VSC Sodba II Kp 56074/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je nedopustno poseglo v opis dejanja s spremembo dvojinske oblike v edninsko, s čimer je izpustilo okoliščine, ki so zakonski znak kaznivega dejanja sostorilstva.
VSL Sklep VI Kp 10053/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je preslepitveni namen pri poslovni goljufiji dovolj opisan z navedbo zaveze k plačevanju obrokov, ki ni bila izpolnjena, in kasnejšo opustitvijo vrnitve predmetov leasinga po odstopu od pogodbe.
VSM Sodba II Kp 1423/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru spremenilo pravno opredelitev iz umora v uboj, ker je ocenilo, da nizkotni nagibi niso bili dokazani, dopolnitev opisa bistveno zmanjšane prištevnosti pa je temeljila na izvedenskem mnenju.
VSL Sodba in sklep III Kp 48797/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sprememba opisa iz zahteve po vračilu dolga v zahtevo po izročitvi denarja ne predstavlja prekoračitve obtožbe, saj bistvo očitka (neupravičena pridobitev premoženjske koristi) ostaja nespremenjeno.
VSRS Sodba I Ips 10918/2010 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ · 218. člen KZ · 218. člen, odstavek 1 KZ · 218. člen, odstavek 3 KZ · 22. člen KZ · 22. člen, odstavek 1 ZKP · 344. člen ZKP · 344. člen, odstavek 1 ZKP · 354. člen ZKP · 354. člen, odstavek 1 ZKP · 354. člen, odstavek 2 ZKP · 359. člen ZKP · 359. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 9 -
Sodišče je izpustilo očitek o obstoju družinske skupnosti, kar je privedlo do spremembe pravne opredelitve iz nasilja v družini v nasilništvo, pri čemer je identiteta historičnega dogodka ostala ohranjena.
VSK Sodba II Kp 44680/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da izpustitev podatkov o vrsti vozniškega dovoljenja iz opisa dejanja ne krši objektivne identitete, saj je bistvo očitka o vpisu lažnih podatkov ostalo enako.
VSK Sodba II Kp 2113/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sprememba opisa iz 'dogovarjanja o izdelavi' v 'izdelavo' predstavlja nedovoljen poseg v objektivno identiteto obtožbe, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
VSL Sodba II Kp 55238/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni kršilo objektivne identitete, ko je v opisu dejanja zamenjalo ime sostorilca, saj se bistvo očitka obsojencu s tem ni spremenilo.
VSRS Sodba I Ips 37145/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe, da bi moralo po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva, ki niso bila del obtožbenih očitkov v primeru prekoračenega silobrana.
VSK Sodba II Kp 33539/2014 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: KZ-1 · 22. člen KZ-1 · 22. člen, odstavek 3 ZKP ZKP · 25. člen ZKP · 25. člen, odstavek 1, točka 1.a ZKP · 285.f člen ZKP · 285.f člen, odstavek 1 ZKP · 285.f člen, odstavek 2 ZKP · 354. člen ZKP · 354. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 39. člen, odstavek 1, točka 6 -
Sodišče je spremenilo opis načina storitve glede uporabe sile (udarec s pestjo), kar je štelo za dopustno konkretizacijo, ne pa za nedovoljen poseg v objektivno identiteto obtožbe.
VSM sodba II Kp 9618/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je prekoračilo obtožbo, ko je očitek neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami (prodaja in hramba) zamenjalo z očitkom omogočanja uživanja prepovedanih drog, kar predstavlja drugo kaznivo dejanje.
VSK sklep II Kp 25362/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je nedopustno spremenilo očitek iz 'zahtevanja izvršitve umora' v 'dogovor za izvršitev umora', s čimer je poseglo v dejstveni opis kaznivega dejanja.
VSRS Sodba I Ips 96357/2010-594 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je dejanje, opisano v obtožbi, pravno opredelilo mileje (iz nasilništva v grdo ravnanje), kar ne pomeni kršitve pravic obrambe ali objektivne identitete.
Sodba I Ips 68001/2010-116 — Vrhovno sodišče
-
Sprememba opisa dejanja zaradi prilagoditve dejstvu, da razpoložljivi dokazi niso omogočali natančnejše časovne opredelitve, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka.
Sodba I Ips 29035/2010-93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je spremenilo pravno opredelitev kaznivega dejanja v milejšo, ne da bi s tem kršilo objektivno identiteto ali pravice obrambe, saj je opis dejanja ostal enak.
VSC sodba II Kp 68001/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da vključitev posameznega vnosa v nadaljevano kaznivo dejanje ne posega v objektivno identiteto, če to ravnanje vsebinsko sodi v sklop že obtoženih dejanj.
Sodba I Ips 64487/2010-284 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dopustilo spremembo opisa dejanja v izreku sodbe, ker je šlo za isti historični dogodek, spremenjen opis pa je bil za obtožence ugodnejši.
Sodba I Ips 215/2009-944 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni kršilo objektivne identitete, ko je v opisu dejanja zamenjalo abstraktne zakonske znake zaradi spremenjene pravne opredelitve, saj je v celoti ostalo znotraj dejstvene podlage, navedene v obtožbi.
Sodba I Ips 43077/2010-59 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo dopustnost spremembe pravne opredelitve iz kaznivega dejanja v poskus kaznivega dejanja sklenitve škodljive pogodbe.
Sodba I Ips 39086/2010-9 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je utemeljeno spremenilo opis dejanja iz 'prodal' v 'dal v promet' in 'izročil', ker je bilo ugotovljeno, da je obsojenec mamilo le izročil za neznanega prodajalca, kar ne pomeni nedovoljene spremembe identitete obtožbe.
Sodba I Ips 8/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je lahko obtoženca obsodilo za razžalitev, čeprav je bila v obtožbi prvotno navedena žaljiva obdolžitev, ker je konkreten opis dejanja vseboval vse elemente razžalitve.
Sodba II Kp 1270/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ · 169. člen KZ · 169. člen, odstavek 1 KZ · 169. člen, odstavek 2 KZ · 171. člen KZ · 171. člen, odstavek 2 KZ · 171. člen, odstavek 4 KZ · 172. člen KZ · 172. člen, odstavek 1 KZ · 172. člen, odstavek 2 URS · 39. člen ZKP · 299. člen ZKP · 329. člen ZKP · 354. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 9 -
Sodišče je v konkretnem primeru smelo konkretizirati način storitve kaznivega dejanja, ne da bi s tem kršilo objektivno identiteto med obtožbo in sodbo.
Sodba I Ips 320/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje ne prekorači obtožbe, če zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka (9. točka prvega odstavka 371. člena ZKP) spremeni obsodilno sodbo prve stopnje v oprostilno.
Sodba I Ips 43/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opis dejanja, ki vsebuje udarec s pestjo v zatilje, zadostuje za obsodbo za kaznivo dejanje grdega ravnanja, tudi če je bila prvotna obtožba usmerjena na lažjo telesno poškodbo.
Sodba I Ips 197/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi ohranilo objektivno identiteto s tem, ko je opis dejanja spremenilo iz storilstva v pomoč pri kaznivem dejanju, kar je bilo v korist obsojencev.
Sodba I Ips 73/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da navedba v zasebni tožbi, ki se osredotoča na besedne žalitve, ne preprečuje obsodbe za dejanje, ki vključuje tudi fizični napad, če je ta del celovitega opisa dogodka v tožbi.
Sodba I Ips 50/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je opis dejanja le prilagodilo dejansko ugotovljenim okoliščinam, kar ni bilo v škodo obdolžencu.
Sodba I Ips 51/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni kršilo objektivne identitete, ko je v izrek vključilo okoliščine o bistveno zmanjšani prištevnosti in prekoračenem silobranu, saj so ti elementi le dopolnili pravno opredelitev brez posega v historični dogodek.
Sodba I Ips 83/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da omemba prodaje mamila v obrazložitvi sodbe ne pomeni prekoračitve obtožbe, če ta okoliščina ni del izreka sodbe in ne predstavlja odločilnega dejstva za konkretno kaznivo dejanje.
Sodba I Ips 191/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni, da predmet obtožbe ni bil v celoti rešen, če je sodišče o obtožbi odločilo v okviru postavljene objektivne identitete.
Sodba I Ips 58/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni dolžno pojasnjevati, zakaj dejanja ni opredelilo kot drugo obliko udeležbe (npr. napeljevanje), če ta oblika ni bila zajeta v predmetu obtožbe.
Sodba I Ips 176/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni kršilo objektivne identitete, ko je na podlagi nespremenjenih dejstev iz obtožnice zaključilo, da gre za direktni naklep namesto tožilčevega očitka o eventualnem naklepu.
Sodba I Ips 104/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni kršilo objektivne identitete, ko je iz opisa dejanja hude telesne poškodbe izpustilo določene okoliščine in dejanje prekvalificiralo v lahko telesno poškodbo.
Sodba I Ips 11/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je iz izreka izpustilo očitek o zaupanju oškodovank v oskrbo, ohranilo pa očitek o zaupanju v varstvo, kar ni kršilo identitete med obtožbo in sodbo.
Sodba I Ips 298/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sprememba opisa kaznivega dejanja v sodbi, ki se nanaša zgolj na znižanje višine pridobljene protipravne premoženjske koristi v primerjavi z obtožbo, ne predstavlja nedovoljene prekoračitve obtožbe.
Sodba I Ips 241/97 — Vrhovno sodišče