objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
Sentenca
Pri objektivni kumulaciji zahtevkov z različno dejansko ali pravno podlago se pristojnost sodišča in dovoljenost revizije določata po vrednosti vsakega posameznega zahtevka posebej (41. člen ZPP). Če tožnik v tožbi ne navede vrednosti nedenarnega zahtevka, sodišče ravna po pravilih o nepopolnih vlogah. Revizija je dopustna le zoper tiste zahtevke, ki dosegajo zakonsko določen revizijski prag, medtem ko se revizija zoper zahtevke, ki tega praga ne dosegajo, zavrže.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je napačno uporabilo institut zavrženja tožbe zaradi nedopustne kumulacije, saj bi moralo postopka razdružiti v skladu z določbo 42. člena ZUS-1.
VSRS Sklep I Up 100/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker tožnik kljub pozivu ni dopolnil navedb o vrednosti spornega predmeta za vse posamezne zahtevke, kar je nujno za presojo stvarne pristojnosti.
VSL Sklep I Cp 1390/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da naknadna kumulacija stvarnopravnega in obligacijskopravnega varstva v konkretnem primeru ni dopustna, saj bi povzročila neekonomičnost postopka.
VSL Sklep I Cp 2025/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o stvarni nepristojnosti, ker je napačno seštelo vrednosti zahtevkov, ki so temeljili na različnih dejanskih in pravnih podlagah.
VSL Sklep I Cp 1988/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za kumulacijo zahtevka na ugotovitev deleža na skupnem premoženju in zahtevka na ugotovitev ničnosti sporazuma, ki sta temeljila na različnih podlagah.
VSRS Sodba in sklep II Ips 183/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je nedopustno štelo tožbene zahtevke za alternativne, čeprav so bili postavljeni kot primarni in podredni, s čimer je tožniku odvzelo pravico do pritožbe glede podrednega zahtevka.
VSRS Sklep II Ips 55/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevek za prepoved prodaje avtorskih del in zahtevek za plačilo avtorskega honorarja nimata iste dejanske in pravne podlage, zato se njuni vrednosti za presojo dovoljenosti revizije ne seštevata.
VSRS Sklep II Ips 49/2018 — Vrhovno sodišče
-
Revizija zoper denarni zahtevek je bila zavržena zaradi nedoseganja revizijskega praga, zoper nedenarni zahtevek pa zavrnjena zaradi neutemeljenosti.
VSRS sodba in sklep II Ips 55/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevek za ugotovitev zunajzakonske skupnosti in zahtevek za plačilo oskrbe nimata skupne dejanske in pravne podlage, zato se vrednosti zahtevkov ne seštevata.
Sodba in sklep II Ips 51/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožnik v postopku na prvi stopnji ni diferenciral vrednosti spornega predmeta za posamezne nedenarne zahtevke, česar v revizijski fazi ni mogoče popraviti.
Sklep II Ips 356/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija glede naknadno kumuliranega zahtevka za ugotovitev obsega skupnega premoženja zavržena, ker tožnik ni ločeno določil vrednosti spornega predmeta.
Sodba in sklep II Ips 655/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi tožeča stranka pri začetni kumulaciji primarnega in podrednega zahtevka ni navedla ločenih vrednosti, zaradi česar revizijsko sodišče ni moglo pravilno presoditi dovoljenosti revizije.
Sodba in sklep II Ips 611/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zoper zahtevke tožnikov zavrglo, ker posamezni zahtevki niso dosegali revizijskega praga, čeprav je bil seštevek višji.
Sodba in sklep II Ips 4/2009 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila zavržena v delu, ki se nanaša na podredni tožbeni zahtevek, ker vrednost tega dela ni dosegala revizijskega praga.
Sodba in sklep II Ips 813/2009 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila zavržena v delu, ki se nanaša na odškodnino v višini 49,67 EUR, saj ta del zahtevka ne dosega revizijskega praga.
Sodba in sklep II Ips 800/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija v delu, ki ni dosegal praga za dovoljenost, zavržena zaradi neizpolnjevanja vrednostnega kriterija pri posameznih zahtevkih.
Sodba in sklep II Ips 588/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je v postopku uveljavljala več zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice, ki so temeljili na različnih pogodbah in dejanskih podlagah, vendar je navedla le eno skupno vrednost spornega predmeta.
VSRS Sodba II Ips 767/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker tožnica ni razčlenila vrednosti zahtevkov, ki so temeljili na različni pravni in dejanski podlagi.
Sklep II Ips 808/2006 — Vrhovno sodišče
-
Zaradi različnih pravnih podlag premoženjskega in nepremoženjskega zahtevka se njuna vrednost za presojo dovoljenosti revizije ne sešteva.
Sodba in sklep II Ips 765/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je tožnik pri dveh nedenarnih zahtevkih z različnima podlagama navedel le enotno vrednost, zaradi česar sodišče ni moglo ugotoviti vrednosti za vsak zahtevek posebej.
Sklep II Ips 805/2006, enako tudi II Ips 650/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru revizijo zoper del odločitve o premoženjski škodi zavrglo zaradi neizpolnjevanja pogojev glede vrednosti spornega predmeta.
Sodba in sklep II Ips 269/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker tožnik pri uveljavljanju razveljavitve treh različnih pravnih poslov ni opredelil vrednosti vsakega zahtevka posebej, temveč je navedel le skupno vrednost.
Sklep II Ips 845/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevka za plačilo plač in regresov temeljita na različnih podlagah, zato se za presojo dovoljenosti revizije nista seštela.
Sklep in sodba II Ips 53/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo v delu, ki se nanaša na premoženjsko škodo, zavrglo, ker posamezni zahtevek ni dosegal revizijskega praga.
Sodba in sklep II Ips 678/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrglo revizijo glede podrejenega zahtevka, ker tožeča stranka zanj ni posebej opredelila vrednosti spornega predmeta.
Sodba in sklep II Ips 519/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo v delu glede premoženjske škode zavrglo zaradi nedoseganja revizijskega praga, saj se zahtevki z različno podlago ne seštevajo.
Sklep in sodba II Ips 609/2005 — Vrhovno sodišče
-
V primeru kumulacije zahtevkov z različno pravno podlago je za presojo dovoljenosti revizije nujna opredelitev vrednosti vsakega zahtevka posebej; v nasprotnem primeru je revizija nedovoljena.
Sklep II Ips 310/2005, enako tudi sklep II Ips 227/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila revizija zavržena v delu glede premoženjske škode, ker vrednost tega dela zahtevka ni dosegala praga za dovoljenost revizije.
Sodba in sklep II Ips 287/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se zahtevek za plačilo zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja in zahtevek za odškodnino iz naslova AO plus zavarovanja zaradi različne pravne in dejanske podlage presojata ločeno.
Sodba in sklep II Ips 242/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zoper zahtevek za premoženjsko škodo zavrglo, ker vrednost tega posameznega zahtevka ni dosegala revizijskega praga.
Sodba in sklep II Ips 72/2004 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je v primeru zahtevkov z različno pravno in dejansko podlago navedel le skupno vrednost spornega predmeta, zaradi česar sodišče ni moglo ugotoviti, ali je revizija dovoljena.
Sodba in sklep II Ips 2/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevki iz posameznih računov, ki temeljijo na okvirni naročilnici brez določene cene in predmeta, nimajo iste dejanske in pravne podlage.
Sklep III Ips 4/2004 — Vrhovno sodišče
-
Ker so bili zahtevki zoper različne tožence samostojni, je sodišče za presojo dovoljenosti revizije upoštevalo vrednost posameznega zahtevka.
Sodba II Ips 696/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da tožnik ni oblikoval sekundarnega zahtevka v procesnem smislu, saj ni uveljavljal dveh različnih zahtevkov, temveč zgolj povečal obstoječega.
Sodba II Ips 265/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je združevanje zahtevka za plačilo kupnine in zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe dopustno, saj je za oba kumulirana zahtevka pristojno okrožno sodišče in je zanju predpisana ista vrsta postopka.
VSL sklep II Cp 1252/99 — Višje sodišče v Ljubljani