objektivna kumulacija zahtevkov
Sentenca
Pri objektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov, ki temeljijo na različnih dejanskih in pravnih podlagah ter niso v medsebojni odvisnosti, se vrednost spornega predmeta za določitev stvarne pristojnosti ugotavlja za vsak zahtevek posebej, ne pa kot seštevek vseh zahtevkov (drugi odstavek 41. člena ZPP). Zahtevka sta samostojna, če eden ne predstavlja pravne logične izpeljave drugega in če so za odločitev o njiju potrebna različna dejstva.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da se zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova civilne odgovornosti in zahtevek za plačilo zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja obravnavata kot samostojna zahtevka.
VSC Sklep I Cp 417/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 22. člen ZPP · 22. člen, odstavek 2 ZPP · 365. člen, odstavek 1, točka 2 ZPP · 365. člen, odstavek 1, točka 3 ZPP · 41. člen ZPP · 41. člen, odstavek 1 ZPP · 41. člen, odstavek 2 ZPP · 46. člen ZPP · 46. člen, odstavek 1 ZPP · 46. člen, odstavek 2 ZPP · 47. člen ZPP · 47. člen, odstavek 1 ZPP · 51.b člen ZPP · 51.b člen, odstavek 1 -
V obravnavani zadevi so bili zahtevki iz najemnega razmerja in plačila uporabnine, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih, združeni s stvarnopravnimi zahtevki, za katere je pristojno okrajno sodišče, kar je terjalo razdružitev zaradi različne stvarne pristojnosti.
VSL Sklep R 210/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno presodilo stvarno pristojnost, ker ni upoštevalo možnosti seštevka vrednosti nedenarnih in denarnih zahtevkov, ki temeljijo na isti pravni podlagi.
VSL sklep II Cp 3284/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so zahtevki za umik člankov in objavo sodbe zaradi neposlovne odškodninske odgovornosti v tesni zvezi, saj izvirajo iz istega historičnega dogodka (objave spornega članka).
VSL sklep I Cp 3191/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo dolžnost ločenega navajanja višine stroškov obratovanja in upravljanja, ker se ti lahko zaračunavajo po različnih merilih.
VSL sodba II Cpg 1416/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo spremembo tožbe, ker bi uveljavljanje zahtevka za vzpostavitev etažne lastnine zahtevalo nepravdni postopek, medtem ko je bil prvotni zahtevek voden v pravdnem postopku.
VSL sklep I Cp 731/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena v delu glede podrejenega zahtevka, ker ta ni dosegal revizijskega praga, saj se vrednosti nista sešteli.
Sodba in sklep II Ips 779/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se zahtevki za plačilo več računov za dobavo blaga po različnih naročilih opirajo na različno dejansko podlago, zato se za presojo dovoljenosti revizije ne seštevajo.
Sklep III Ips 137/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahteva za izbris vknjižbe na nepremičnini v solasti več oseb predstavlja objektivno kumulacijo nedenarnih zahtevkov, pri čemer se vrednost vsakega solastniškega deleža presoja ločeno.
Sklep II Ips 342/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožnik pri uveljavljanju več zahtevkov z različno podlago ni opredelil vrednosti vsakega zahtevka posebej, temveč je navedel le nediferencirano skupno vrednost.
Sklep II Ips 1182/2008 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila zavržena v delu glede najemnine, ker vrednost posameznega zahtevka ni dosegala praga za dovoljenost revizije, zahtevki pa so imeli različno podlago.
Sodba in sklep VIII Ips 17/2010 — Vrhovno sodišče
-
Revizija zoper podrejeni zahtevek je bila zavržena zaradi nedoseganja revizijskega praga, saj se je vrednost zahtevkov presojala ločeno.
Sodba in sklep II Ips 187/2008 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila zavržena v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ker ta posamezni zahtevek ni dosegal revizijskega praga.
Sodba in sklep II Ips 758/2009 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila zavržena v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 27,63 EUR, ker ta del zahtevka ni dosegal revizijskega praga.
VSRS Sodba in sklep II Ips 310/2009 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila zavržena v delu glede nepremoženjske škode, ker vrednost tega dela zahtevka ni dosegala revizijskega praga.
Sodba in sklep II Ips 499/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo v delu, kjer posamezni zahtevki niso dosegali revizijskega praga, zavrglo kot nedovoljeno.
Sodba in sklep III Ips 76/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru revizijo zavrglo v delu, ki se nanaša na premoženjsko škodo, saj ta ni dosegala praga za dovoljenost revizije, medtem ko je o nepremoženjski škodi vsebinsko odločilo.
Sodba in sklep II Ips 205/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevka za plačilo plače in odškodnine za neizkoriščen letni dopust nimata iste pravne podlage, zato se njuni vrednosti pri ugotavljanju revizijskega praga ne seštevata.
Sklep VIII Pri 5/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru so bili zahtevki za nepremoženjsko škodo, premoženjsko škodo in zavarovalnino obravnavani kot samostojni zahtevki z različno podlago, zato se njihove vrednosti za presojo dovoljenosti revizije niso seštevale.
Sodba in sklep II Ips 143/2005 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila v delu, ki ni dosegal praga za dovoljenost, zavržena, v ostalem delu pa vsebinsko obravnavana.
Sodba in sklep II Ips 123/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo dopustnost spremembe tožbe z objektivno kumulacijo, ker je bila vrednost odškodninskega zahtevka v času vložitve presegala pristojnost okrajnega sodišča.
VSK sklep I Cp 311/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odločanju o dovoljenosti revizije razmejilo vrednost zahtevkov za premoženjsko in nepremoženjsko škodo.
Sodba in sklep II Ips 421/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odškodninskem zahtevku ločeno presojalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo za namene ugotavljanja vrednosti spora.
Sodba in sklep II Ips 638/2003 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker tožeča stranka pri razširitvi tožbe z novim zahtevkom ni navedla vrednosti spornega predmeta, kar je onemogočilo presojo o izpolnjenosti revizijskega praga.
Sklep II Ips 210/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker seštevek zahtevkov za plačilo odškodnine za več delavk ni dosegel praga za dovoljenost revizije, saj so bili zahtevki obravnavani kot samostojni.
Sklep III Ips 94/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo zahtevek za povrnitev škode po cenah na dan izvedenskega mnenja in zahtevek po cenah na dan popravil za en sam zahtevek, pri čemer je uspeh v pravdi presojalo glede na višji vtoževani znesek.
VSL sklep II Cp 884/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče zavrglo revizijo, ker je ugotovilo, da posamezni zahtevki, ki so temeljili na različnih zavarovalnih pogodbah, niso dosegali revizijskega praga, čeprav je bil njihov seštevek višji.
Sklep II Ips 48/2002 — Vrhovno sodišče
-
V primeru kumulacije 57 zavarovalnih zahtevkov je vsak zahtevek samostojen, zato sodišče ne more izdati ene vmesne sodbe za vse, če so pri nekaterih zahtevkih podane okoliščine za zavrnitev (npr. zastaranje).
VSL sklep I Cpg 780/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za regresna zahtevka iz naslova zavarovalnine za različna oškodovanca, zato se njuni vrednosti nista seštevali.
Sodba II Ips 324/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je tožnik prekludiran v pravici do opredelitve vrednosti spornega predmeta, če to stori šele na drugem naroku za glavno obravnavo.
Sklep II Ips 603/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da vlaganje več ločenih tožb za terjatve iz delovnega razmerja predstavlja zlorabo pravice iz 10. člena ZPP.
VDS sodba Pdp 227/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za kumulacijo denarnega in nedenarnega zahtevka, pri čemer sta bila zahtevka obravnavana kot samostojna, saj bi ju bilo mogoče uveljavljati v ločenih pravdah.
Sodba in sklep II Ips 95/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da po ugoditvi primarnemu zahtevku na sklenitev prodajne pogodbe ni mogoče odločati o podrejenem zahtevku, ker je s tem pravni interes za podrejeni zahtevek prenehal.
Sodba in sklep II Ips 449/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je zahtevek na izpraznitev stanovanja, postavljen poleg prvotnega denarnega zahtevka, nov samostojni zahtevek, ki predstavlja naknadno objektivno kumulacijo.
Sklep II Ips 611/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker je bila za nedenarna zahtevka v objektivni kumulaciji napačno presojana dovoljenost revizije brez upoštevanja vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Sklep II Ips 506/96 — Vrhovno sodišče