objektivna nepristranskost sodnika
Sentenca
Objektivna nepristranskost sodnika pomeni, da mora biti sojenje ne le dejansko nepristransko, temveč se mora takšno odražati tudi navzven (videz nepristranskosti). Za zagotovitev pravice do nepristranskega sojenja (23. člen URS) je treba izključiti vsakršno utemeljeno možnost, da bi bila lahko prizadeta percepcija strank o nepristranskosti sodišča, tudi če subjektivna nepristranskost sodnika ni bila dejansko ogrožena. Vsako neobičajno vedenje sodnika, ki kaže na osebno poznanstvo ali naklonjenost do ene izmed strank, lahko vzbudi upravičen dvom v objektivno nepristranskost in predstavlja razlog za izločitev (70. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da osebni sodni spor med sodnico in obdolžencem utemeljeno vzbuja dvom v videz nepristranskosti, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
VSRS Sodba I Ips 26122/2014 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je ocenilo, da javni medijski odziv predsednika višjega sodišča na ravnanja strank v konkretnem postopku vzbuja objektivni dvom o videzu nepristranskosti pri njegovem kasnejšem odločanju o izločitvi predsednika okrožnega sodišča.
VSRS Sklep Cp 3/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je videz nepristranskosti kršen, če sodnik v sodni dvorani do ene stranke pristopi, jo pozdravi po imenu in tikanju, medtem ko ostalih udeležencev ne pozdravi na enak način.
VSL sklep I Cpg 75/2016 — Višje sodišče v Ljubljani