objektivna odgovornost
Sentenca
Objektivna odgovornost za škodo nastane v zvezi z nevarno dejavnostjo, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, pri čemer se odgovarja ne glede na krivdo (131. člen OZ). Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, velja domneva vzročnosti, kar pomeni, da se šteje, da škoda izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže nasprotno (149. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Pravilnik o varstvu pri delu pre…)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (Pravilnik o varstvu pri gradbene…)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Pravilnik o normativih za opravl…)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Pravilnik o varnosti in zdravju…)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da opravljanje dela pomočnika izvršitelja ne predstavlja nevarne dejavnosti v smislu 131. člena OZ, zato delodajalec za škodo, nastalo zaradi umora delavca, ne odgovarja objektivno.
VSM Sodba I Cp 30/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da predpražnik brez protizdrsne zaščite sam po sebi ne predstavlja nevarne stvari, zato za škodo, nastalo zaradi njegove uporabe, ne velja objektivna odgovornost.
VSC Sklep Cp 119/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da letvenik v vrtcu in plezanje po njem ob ustreznem nadzoru ne predstavljata nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti.
VSL Sklep II Cp 116/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Pravilnik o normativih za opravl… · 26. člen -
Sodišče je kot nevarno dejavnost opredelilo delo na gradbišču, ki vključuje postavljanje varnostne ograje na nezavarovanem AB zidu na višini, kjer obstaja stalna nevarnost padca v globino.
VSC Sodba Cp 410/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 149. člen -
Stopnice same po sebi ne predstavljajo nevarne stvari, hoja po njih pa ne nevarne dejavnosti, zato škoda, nastala ob padcu na mokrih zunanjih stopnicah, ne utemeljuje objektivne odgovornosti.
VSC Sodba Cp 400/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo, ali delo na višini (padec z lestve) predstavlja nevarno dejavnost v kontekstu objektivne odgovornosti.
VSL Sodba II Cp 1495/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila sporna narava smučarskih skokov kot nevarne dejavnosti in vpliv privolitve v tveganje na podlago odgovornosti kluba.
VSL Sodba II Cp 1785/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
V obravnavanem primeru je sodišče presojalo razmerje med objektivno odgovornostjo in izključno krivdo pri trčenju dveh tovornih vozil.
VSM Sodba I Cp 175/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da oškodovančeva nekvalificiranost za delo ne izključuje njegove soodgovornosti, če je bilo navodilo za prenehanje nevarnega ravnanja jasno in ga je oškodovanec zavestno kršil.
VSRS Sodba II Ips 181/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da igranje nogometa, četudi v okviru obveznega vojaškega usposabljanja, ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj ne vsebuje tveganja, ki bi bilo večje od običajnega.
VDSS sklep Pdp 441/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da delo na višini oziroma strehi predstavlja nevarno dejavnost, za katero odgovarja obratovalec (tisti, ki delo izvaja), in ne lastnik objekta, saj streha sama po sebi ni nevarna stvar v smislu objektivne odgovornosti.
VSRS sodba II Ips 72/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da mokra tla v trgovini zaradi vremenskih razmer ne pomenijo nevarne stvari v smislu objektivne odgovornosti, če je lastnik izvedel ustrezne varnostne ukrepe (opozorilne table, predpražniki, redno čiščenje).
VSL sodba II Cp 1517/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali opuščene tirnice, vgrajene v asfaltno podlago, predstavljajo nevarno stvar, pri čemer je ugotovilo, da omogočajo varen prehod in ne predstavljajo povečane nevarnosti.
VSL sodba I Cp 1139/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da drevesno deblo, tudi če je strohnjeno, samo po sebi ne predstavlja nevarne stvari v smislu objektivne odgovornosti.
VSL sodba I Cp 3233/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila objektivna odgovornost voznika zaradi soprispevka pešca zmanjšana na 5 %.
VSM sodba I Cp 51/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji soprispevka delavca (oškodovanca) upoštevalo delodajalčevo opustitev skrbi za varno delovno okolje, saj delavec zaradi strahu za delovno razmerje ni mogel odkloniti nevarnega dela.
VSRS sodba II Ips 120/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je ravnanje oškodovanca, ki je v nasprotju z navodili iz objestnosti prežagal tram, predstavljalo nepredvidljiv in nepreprečljiv vzrok za nastanek škode.
VSL sklep II Cp 3159/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila objektivna odgovornost izključena, ker je tretja oseba nepooblaščeno in samovoljno upravljala z viličarjem v neprimernih vremenskih razmerah, kar je predstavljalo izključni vzrok za nastanek škode.
VSRS sodba II Ips 282/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delo čistilke z uporabo lestve ne predstavlja nevarne dejavnosti, zato ni podlage za objektivno odgovornost.
VSL sodba II Cp 2340/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da ročno privijanje ventila z viličastim ključem ne predstavlja dejavnosti s povečano nevarnostjo za nastanek škode.
VDSS sodba Pdp 1151/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je oškodovančevo ravnanje (vstop v kabino delujočega rovokopača in nehote premaknjena ročica) predstavljalo izključni vzrok za škodo, ki ga upravljavec stroja ni mogel predvideti ali preprečiti.
VSRS sodba II Ips 175/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: Pravilnik o varstvu pri gradbene… · 13. člen Pravilnik o varstvu pri gradbene… · 13. člen, odstavek 1 Pravilnik o varstvu pri gradbene… · 23. člen Pravilnik o varstvu pri gradbene… · 23. člen, odstavek 1 Pravilnik o varstvu pri gradbene… · 3. člen Pravilnik o varstvu pri gradbene… · 3. člen, odstavek 1 ZOR · 154. člen ZOR · 154. člen, odstavek 2 ZOR · 173. člen ZOR · 174. člen ZOR · 174. člen, odstavek 1 ZOR · 177. člen ZOR · 177. člen, odstavek 2 -
Sodišče je ocenilo, da polito milo v sanitarijah ne predstavlja nevarne stvari v smislu objektivne odgovornosti, saj gre za običajen pojav, ki ga mora zaposlena oseba (čistilka) pričakovati in z njim računati pri opravljanju svojega dela.
VSL sodba II Cp 2883/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da pomivalni stroj sam po sebi ni nevarna stvar, če je mogoče njegovo delovanje nadzorovati z rednim vzdrževanjem.
VSL sklep I Cp 2033/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da mokra tla v bolniški sobi sama po sebi ne pomenijo nevarne stvari v smislu objektivne odgovornosti, temveč je treba odgovornost presojati na podlagi krivdnega ravnanja imetnika.
VSL sodba II Cp 2209/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da lestev in delo na višini nista nevarna stvar oziroma dejavnost, če se opravljata skladno s pravili varstva pri delu, škoda pa je nastala zaradi tožnikovega nepravilnega ravnanja (stegovanja in izgube ravnotežja).
Sodba II Ips 394/2011 — Vrhovno sodišče
-
Slikopleskarstvo samo po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti; škodni dogodek, ki nastane zaradi kršitve varnostnih predpisov pri delu z električno napetostjo, ne utemeljuje objektivne odgovornosti.
VSL sklep I Cp 754/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 2 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 106. člen Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 5. člen Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 5. člen, odstavek 1 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 5. člen, odstavek 1, točka 16 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 86. člen Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 88. člen Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 88. člen, odstavek 1 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 88. člen, odstavek 2 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 91. člen Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 91. člen, odstavek 1 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 91. člen, odstavek 1, točka 3 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 91. člen, odstavek 1, točka 5 -
Sodišče je presodilo, da keramična tla s keramiko manjše zdrsljivosti ne predstavljajo povečane nevarnosti za okolico, zato zanje ne velja objektivna odgovornost.
VSL sodba II Cp 3674/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri rušitvenih delih kot nevarni dejavnosti ugotovilo deljeno odgovornost, saj je k nastanku škode prispeval tudi delavec s kršitvijo navodil o počitku.
Sodba II Ips 142/2009 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZOR · 173. člen ZOR · 177. člen ZOR · 177. člen, odstavek 2 ZOR · 177. člen, odstavek 3 ZOR · 192. člen ZOR · 192. člen, odstavek 1 ZOR · 201. člen ZOR · 205. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 7. člen -
Sodišče je poudarilo, da pri presoji soodgovornosti delavca pri nesreči pri delu, ki predstavlja nevarno dejavnost, ni mogoče zanemariti varnostnih opustitev delodajalca.
Sklep II Ips 286/2009 — Vrhovno sodišče
-
Čeprav je manjkajoči del ograje predstavljal povečano nevarnost, je sodišče ugotovilo, da do škodnega dogodka ob normalni uporabi terase ne bi prišlo, s čimer je poudarilo pomen oškodovančevega ravnanja pri presoji vzročne zveze.
VSL sodba II Cp 2680/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi zlaganje predmetov ni opredeljeno kot nevarna dejavnost, kar izključuje uporabo pravil o objektivni odgovornosti.
VDSS sklep Pdp 725/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Pri presoji soprispevka oškodovanca v okviru objektivne odgovornosti delodajalca je treba upoštevati tudi morebitne kršitve varnostnih predpisov s strani delodajalca, pri čemer trditveno in dokazno breme o neskrbnosti nosita obe stranki glede na svoje trditve.
VSL sodba in sklep II Cp 4137/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da betonske stopnice same po sebi ne predstavljajo nevarne stvari, saj njihova dotrajanost ali nepopolna očiščenost ne presegata običajnih tveganj, ki jih mora pričakovati povprečno skrben pešec.
VSC sodba Cp 11/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da sestopanje z nizke višine na mokro površino, ki se ji je bilo mogoče izogniti z ustrezno organizacijo dela, ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki bi utemeljevala objektivno odgovornost.
VSL sodba I Cp 2584/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je profesionalno vožnjo tovornjaka opredelilo kot nevarno dejavnost, pri čemer je delodajalec kot obratovalec odgovoren za škodo, povzročeno v okviru te dejavnosti.
Sodba in sklep II Ips 539/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kondicijska športna vaja (preskakovanje ovir) med služenjem vojaškega roka ne predstavlja nevarne dejavnosti v smislu objektivne odgovornosti.
Sodba in sklep II Ips 543/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izvajanje vojaške vaje na kombiniranem plezalniku (tarzanki), ki vključuje višino in viseči položaj telesa, predstavlja nevarno dejavnost, ki utemeljuje objektivno odgovornost države.
Sodba II Ips 377/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je delo paznika v zaporu, ki vključuje nadzor nad osebami z visoko stopnjo nasilnosti, opredelilo kot dejavnost s povečano nevarnostjo, zaradi česar je podana objektivna odgovornost delodajalca za škodo, nastalo pri tem delu.
VSC sodba Cp 473/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da napake začetnika pri usposabljanju za skok s padalom bremenijo objektivno odgovorno državo, saj so takšni lapsusi predvidljivi del procesa učenja.
Sodba II Ips 527/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je delo demontaže električnega omrežja na višini opredelilo kot nevarno dejavnost, ki utemeljuje objektivno odgovornost delodajalca.
VDSS sodba Pdp 272/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da padec pri učenju vožnje z motorjem na poligonu ne predstavlja nevarne dejavnosti v smislu objektivne odgovornosti, če je vzrok padca v ravnanju udeleženca ali inštruktorja.
Sodba in sklep II Ips 739/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot nevarno stvar opredelilo polnilno-zamašilni stroj, pri katerem zaradi narave delovanja (zagozditev plastenk) obstaja tveganje izmeta predmetov, ki ga ni mogoče preprečiti niti z avtomatskim izklopom.
Sklep II Ips 412/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je bila eksplozija televizorja posledica opravljanja nevarne dejavnosti toženca, pri čemer se toženec ni uspel ekskulpirati, saj ni dokazal zunanjega vzroka za nastanek škode.
VSK sodba Cp 1207/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji odgovornosti za poškodbo policista med usposabljanjem poudarilo, da je kriterij nevarnosti pri takšnem urjenju višji kot pri primerljivih rekreativnih dejavnostih zaradi specifične narave gibanja po zahtevnem terenu.
VSL sodba II Cp 2386/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je delo s solno kislino nevarna dejavnost, pri čemer je ugotovilo, da tožnik ni izkazal vzročne zveze med to dejavnostjo in nastalo škodo.
VDSS sodba Pdp 876/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo delo na višini in rušenje objekta kot nevarno dejavnost, pri čemer je delno ekskulpacijo toženca utemeljilo s soprispevkom oškodovanca.
VSC vmesna sodba in sodba in sklep Cp 766/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da bazenske ploščice z ustreznimi protizdrsnimi atesti ne predstavljajo nevarne stvari, zato objektivna odgovornost upravljalca kopališča ni podana.
VSL sodba II Cp 2025/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odgovornost za škodo naložilo organizatorju vaje, saj je bila nevarnost vaje zaradi okoliščin povečana, oškodovanec pa je vajo opravljal v skladu z ukazi nadrejenega.
Sodba II Ips 56/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dejavnost pilotiranja na barjanskih tleh predstavlja dejavnost s povečano nevarnostjo za okolico, kar utemeljuje objektivno odgovornost izvajalca.
VSL sodba I Cp 332/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru ni podlage za objektivno odgovornost organizatorja tekmovanja, saj športna aktivnost (judo) v okviru pravil ne dosega praga nevarne dejavnosti.
Sodba II Ips 430/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da kolo oziroma vožnja s kolesom ne predstavlja nevarne stvari ali dejavnosti, zato se odgovornost kolesarja ne presoja po pravilih o objektivni odgovornosti.
Sodba II Ips 80/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali izvajanje samoobrambne vaje v okviru borilnih veščin predstavlja nevarno dejavnost, pri kateri bi bila podana objektivna odgovornost za nastalo poškodbo.
Sodba II Ips 493/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo objektivno odgovornost, saj barva za lase predstavlja zgolj običajno nevarnost, ki lahko škoduje le določeni rizični populaciji v primeru nepravilne uporabe.
VSM sodba I Cp 1210/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da se na objektivno odgovornost ni mogoče sklicevati, če je bila škoda posledica ravnanja v nasprotju z navodili o varnem delu na mokrih tleh.
Sodba in sklep II Ips 396/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je delo na višini z improviziranega odra opredelilo kot nevarno dejavnost, za katero delodajalec odgovarja objektivno.
Sodba II Ips 332/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da stopnice, na katerih se je poškodoval tožnik, ne predstavljajo nevarne stvari v smislu pravnega standarda nevarne dejavnosti.
VSC sodba Cp 1076/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da mokra in spolzka tla na hodniku javnega zavoda, ki niso bila ustrezno označena, v konkretnih okoliščinah predstavljajo nevarno stvar.
VSC sodba Cp 989/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Prva toženka se ni mogla razbremeniti objektivne odgovornosti za škodo zaradi azbestoze s sklicevanjem na krivdno odgovornost drugega toženca, saj ni podala ustrezne trditvene podlage za ekskulpacijo.
Sodba II Ips 20/2007 — Vrhovno sodišče
-
Oškodovančevo ravnanje samo po sebi ne more biti podlaga za popolno oprostitev odgovornosti imetnika nevarne dejavnosti, če je bila nevarnost za nastanek škode inherentna naravi dejavnosti.
VSK sodba in sklep I Cp 1778/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razsodilo, da spolzka tla sama po sebi niso nevarna stvar, če je vzrok padca zunanji element, kot je oljni madež, zaradi česar je napačno uporabiti pravila o objektivni odgovornosti.
VSK sklep I Cp 589/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v tej zadevi presodilo, da delo s čevljarskim nožem ne predstavlja nevarne dejavnosti v smislu objektivne odgovornosti.
Sodba II Ips 142/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da poškodba, nastala pri vojaški vaji, ne predstavlja nujno nevarne dejavnosti, če so prisotne le nevarnosti, ki se štejejo za običajne v okviru takšne dejavnosti.
Sodba II Ips 620/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ravnanje z aluminijasto lestvijo pri opravljanju pomožnih del na tleh ne predstavlja nevarne dejavnosti oziroma uporabe nevarne stvari, ki bi utemeljevala objektivno odgovornost delodajalca.
Sodba II Ips 520/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vrtalni stroj in postopek menjave cevi nista nevarna dejavnost v smislu objektivne odgovornosti, če škoda nastane zaradi nepravilnega ravnanja pri delu.
Sodba II Ips 659/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da trditev tožene stranke o odsotnosti krivde ne zadošča za razbremenitev objektivne odgovornosti, če je oškodovanec deloma prispeval k nastanku škode.
VSK sklep in sodba I Cp 636/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da spust vojakov po strmem, spolzkem terenu v hitrem tempu in s polno opremo ob uporabi neustrezne obutve predstavlja povečano škodno nevarnost, ki utemeljuje objektivno odgovornost.
VSC sodba Cp 1272/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo soodgovornost triletnega otroka v prometni nesreči v okviru objektivne odgovornosti voznika motornega vozila.
VSK sodba I Cp 1264/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče presoja, ali je nepravilna uporaba zavornega sistema pri upravljanju težke gradbene mehanizacije s strani usposobljenega delavca predstavljala nepredvidljivo ravnanje, ki bi imetnika nevarnosti razbremenilo objektivne odgovornosti.
VSK sklep I Cp 809/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da skok iz lebdečega helikopterja na neravno površino predstavlja nevarno dejavnost, ne glede na višino skoka ali usposobljenost udeležencev.
Sodba II Ips 699/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je mogoče uveljaviti prispevek oškodovanca k škodi tudi v primeru objektivne odgovornosti, če je oškodovanec (v konkretnem primeru otrok) s svojim ravnanjem v prometu ustvaril nevarno situacijo.
VSK sodba I Cp 868/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da izvajalec gradbenih del ne odgovarja za padec kamna na cestišče, če je kamen padel iz brežine, ki ni bila predmet gradbenih posegov in je bil vzrok padca neodvisen od izvajanja del.
VSL sklep II Cp 4413/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Spuščanje po vrvi iz helikopterja je sodišče opredelilo kot nevarno dejavnost, pri čemer izpustitev vrvi v stanju močnega strahu ni štelo za soprispevek oškodovanke.
VSL sodba II Cp 1449/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nevarno dejavnost opredelilo nameščanje stebrov na keson kamiona, saj steklo zaradi svoje teže, oblike in velikosti lahko zaniha in ga ni mogoče v celoti imeti pod kontrolo.
VSL sodba in sklep I Cp 1880/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razporeditev policista na preusmerjanje prometa na nepreglednem ovinku opredelilo kot opravljanje nevarne dejavnosti, pri kateri je delodajalec objektivno odgovoren za škodo, nastalo pri tem delu.
VSL sodba II Cp 933/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je skakanje s padalom opredelilo kot nevarno dejavnost, pri kateri je organizator odgovoren objektivno.
VSL sklep II Cp 1835/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji prispevka oškodovanca k škodi, nastali pri delu z robilnim strojem, poudarilo, da stopnja krivde pri delni oprostitvi odgovornosti objektivnega imetnika ni odločilna.
Sodba II Ips 93/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da stopnice niso nevarna stvar, če postanejo mokre in spolzke šele zaradi konkretnega ravnanja oškodovanke pri njihovem čiščenju, saj to ne predstavlja njihove normalne rabe v skladu z namenom.
VSC sodba Cp 1339/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji prispevka oškodovanca k nastanku škode upoštevalo njegovo kršitev prometnih pravil (prečkanje ceste pri rdeči luči) in močno alkoholiziranost, kar je vodilo v 40-odstotno oprostitev odgovornosti tožene stranke.
Sodba II Ips 718/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kondicijski tek po gozdni poti ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki bi utemeljevala objektivno odškodninsko odgovornost delodajalca za poškodbo poklicnega vojaka.
Sodba II Ips 684/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da rokomet kot športna igra sam po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti, zato organizator treninga za škodo, nastalo med igro, ne odgovarja objektivno.
VSK sodba I Cp 79/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je napačno uporabilo določbo o odgovornosti, ker je vzpostavilo objektivno odgovornost zgolj na podlagi izvora škode iz sfere toženca.
-
Sodišče je zavrnilo objektivno odgovornost upravljalca ceste, ker cesta ni bila opredeljena kot nevarna stvar, in napotilo na presojo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
VSK sodba I Cp 572/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da zahtevana visoka hitrost pri delovnem procesu predstavlja okoliščino, ki povečuje riziko za nastanek poškodbe in s tem utemeljuje obstoj dejavnosti z večjo škodno nevarnostjo.
VSL sodba II Cp 1112/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 154. člen -
Sodišče je presodilo, da voznik motornega vozila ne more biti oproščen objektivne odgovornosti zaradi nepričakovanega teka pešca čez vozišče, če je sam vozil z neprimerno hitrostjo glede na razmere v prometu.
Sodba II Ips 52/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo delno odgovornost oškodovanca, ker ta kot kolesar ni upošteval prometnega znaka 'stop' in je izsilil prednost, kar je narekovalo zmanjšanje odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine.
VSL sodba II Cp 1779/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se viličar šteje za nevarno stvar, ki izvaja delovno nalogo tudi takrat, ko se začasno ustavi zaradi popravila tovora.
Sodba VIII Ips 28/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da gospodarska družba, ki opravlja izkope z lastnim strojem v svojem interesu, nastopa kot imetnik nevarne stvari in ne kot oseba, s katero si imetnik pomaga pri uporabi stvari.
VSL sodba I Cpg 256/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da premazovanje žlebov z gosto maso, ki povzroča mastnost in spolzkost tal, predstavlja povečano nevarnost v smislu objektivne odgovornosti.
VSM sodba Cp 617/2001 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je bila odgovornost imetnika motorne žage izključena, ker je oškodovanec ravnal v nasprotju z izrecnimi navodili delodajalca in pravili varstva pri delu, česar imetnik ni mogel pričakovati.
VSL sodba I Cp 421/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da premagovanje vojaških ovir (tarzanka) predstavlja nevarno dejavnost, pri čemer so konkretne okoliščine (vlažne prečke, napor, tekmovalni pritisk) dodatno povečale stopnjo tveganja.
Sodba II Ips 575/2001 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je neuspešno uveljavljal objektivno odgovornost delodajalca za poškodbo, nastalo pri uporabi kladiva.
Sodba II Ips 615/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pleskarska dela v etaži objekta v gradnji, kjer se nahaja nezavarovan jašek, opredelilo kot delo v pogojih povečane nevarnosti.
Sodba II Ips 566/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji prispevka oškodovanca k nastanku škode upoštevalo težo in število kršitev prometnih predpisov obeh udeležencev (voznika in kolesarja).
VSL sodba II Cp 1305/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delo s kladivom kot preprostim delovnim pripomočkom ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki bi utemeljevala objektivno odgovornost delodajalca.
VSK sodba Cp 1548/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da vinjenost pešca, hoja po vozišču v temi in neuporaba odsevnikov utemeljujejo 60-odstotno soodgovornost oškodovanca za nastalo škodo.
VSL sodba II Cp 603/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila objektivna odgovornost voznika izključena, ker je bil nenaden tek otroka na cesto izza grmovja za voznika nepredvidljiv in neizogiben dogodek, ki ga voznik ob vožnji v skladu s predpisi ni mogel preprečiti.
VSK sodba Cp 962/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji soprispevka k nastanku škode med kolesarjem in voznikom motornega vozila upoštevalo veliko tveganje, ki ga prinaša uporaba motornega vozila.
Sodba II Ips 356/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri prometni nesreči ugotovilo enako (50-odstotno) odgovornost voznika nevarne stvari in oškodovanca, ker je voznik prekoračil hitrost v bližini nevarnega cestnega odseka, oškodovanec pa je nepremišljeno prečkal cesto.
VSK sodba Cp 392/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je država objektivno odgovorna za škodo, ki jo utrpijo udeleženci vojaških vaj zaradi nevarnih pogojev bivanja in dela v okviru teh vaj.
VSM sodba in sklep Cp 874/99 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da zlaganje nosilcev na kup pri enostavnem delovnem procesu ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki bi utemeljevala objektivno odgovornost delodajalca.
VSC sklep Cp 562/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da športna disciplina judo sama po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti, vendar konkretna izvedba vaje brez predhodnega usposabljanja za padce v danih okoliščinah lahko pridobi značaj nevarne dejavnosti.
Sodba II Ips 467/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prikolica za prevoz gradbene mehanizacije sama po sebi ni nevarna stvar, temveč je takšna postala šele v konkretnih okoliščinah zaradi načina dela in stanja površine prikolice.
VDS sodba in sklep Pdp 1385/97 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožena stranka ni uspela dokazati razbremenilnih okoliščin, ker je bila njena verzija poteka prometne nesreče po mnenju izvedenca objektivno nemogoča.
VSL sodba II Cp 1574/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri železniški nesreči razdelilo odgovornost med imetnika nevarne stvari (70 %) in oškodovanko (30 %), ker je bila oškodovanka seznanjena z nevarnostjo, vendar je kljub temu prečkala tire na neuradnem mestu, medtem ko bi imetnik moral preprečiti dostop.
VSC sodba Cp 618/98 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da nudenje kopaliških uslug v bazenu z omejeno globino in površino, ki se odvija v skladu s predpisi o varnosti, ne predstavlja dejavnosti s povečano nevarnostjo za okolico.
Sodba II Ips 88/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji delne oprostitve odgovornosti upoštevalo, da je oškodovanec opravljal nevarno delo nepoklicano in v nasprotju s prepovedjo, kar je utemeljilo soodgovornost oškodovanca v višini 60 %.
VSL sodba in sklep II Cp 1402/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je delo na rezkalnem stroju opredelilo kot dejavnost s povečano nevarnostjo, kar utemeljuje objektivno odgovornost delodajalca.
Sodba II Ips 345/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji objektivne odgovornosti ključno ugotoviti, ali je oškodovanec sam opustil odstranjevanje nevarne snovi (flokulanta), za kar je bil zadolžen, kar vpliva na razdelitev odgovornosti med oškodovanca in imetnika nevarne stvari.
Sklep VIII Ips 55/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot nevarno dejavnost opredelilo kolesarjenje ponoči brez ustrezne osvetlitve, kar je vplivalo na presojo vzročnosti in soodgovornosti.
Sodba II Ips 192/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opravljanje redarske službe v gostinskem lokalu predstavlja dejavnost s povečano nevarnostjo.
Sodba II Ips 715/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot nevarni stvari opredelilo vlak in osebni avtomobil, saj gre za premičnini, ki ju poganja lasten stroj.
Sodba II Ips 369/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tek čez ovire na neravnem kamnitem terenu v neustrezni opremi predstavlja nevarno dejavnost, ki presega običajno športno aktivnost.
Sodba II Ips 500/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo ugovor višje sile pri padcu veje drevesa na gostinskem vrtu in poudarilo pomen dolžne skrbnosti pri vzdrževanju drevesa.
VSL sodba I Cp 1436/93 — Višje sodišče v Ljubljani