objektivna odgovornost delodajalca
Sentenca
Delodajalec odgovarja za škodo, ki jo delavec utrpi pri delu ali v zvezi z delom, po splošnih pravilih civilnega prava (184. člen ZDR). Kadar delo vključuje opravljanje dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, delodajalec za nastalo škodo odgovarja objektivno, torej ne glede na krivdo (131. člen OZ). Za obstoj objektivne odgovornosti je odločilna narava dejavnosti, ki zaradi objektivnih okoliščin (npr. težki delovni pogoji, visoka stopnja tveganja) predstavlja povečano možnost nastanka poškodb.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu zmanjšana zaradi soprispevka delavca, ki je zavestno ravnal v nasprotju z varnostnimi navodili.
VSRS Sodba VIII Ips 5/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delo na višini na neodkriti in trhli strehi, kjer delavec ni mogel predvideti stanja podlage, predstavlja nevarno dejavnost v smislu objektivne odgovornosti.
VDSS Sodba Pdp 77/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo objektivno odgovornost delodajalca za poškodbo na stiskalnici, kljub tožničinemu neskrbnemu ravnanju.
VDSS sodba Pdp 620/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delo z nezaščitenim strojem in uporaba nepritrjenega podesta v pogojih razsute moke predstavljalo nevarno dejavnost, za katero delodajalec odgovarja objektivno.
VDSS sodba Pdp 260/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so hoteni ali nehoteni posegi v delovno območje stroja predvidljivi, zato jih ni mogoče šteti za nepričakovane okoliščine, ki bi izključevale objektivno odgovornost delodajalca.
VSL vmesna sodba in sklep I Cp 1997/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnikov soprispevek k nastanku škode pri padcu z lestve med montažo elementov na višini je bil ocenjen na 30 %.
VDSS sodba in sklep Pdp 863/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo objektivno odgovornost delodajalca, ker delo čistilke v bolnišnici ni opredelilo kot nevarno dejavnost, ki bi po svoji naravi ustvarjala večjo škodno nevarnost.
VDSS sodba Pdp 593/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri delu premikača v železniškem prometu prečkanje tirov ni absolutno prepovedano, zato samo dejstvo nahajanja na tirih ne pomeni nujno oškodovančevega soprispevka k nesreči.
Sodba in sklep II Ips 671/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je delo na montaži turbine v globokem strojnem jašku na vlažni in spolzki podlagi opredelilo kot nevarno dejavnost, pri kateri je tveganje za padce in zdrse delavcev povečano.
VDSS sodba Pdp 477/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot nevarno delo opredelilo delo na tekočem traku, kjer delavec zaradi hitrega tempa in nemožnosti nadzora nad premiki traku ne more samostojno obvladovati situacije.
VDSS vmesna sodba, sodba in sklep Pdp 155/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delo s kemičnimi substancami v konkretnem delovnem okolju predstavlja nevarno dejavnost, kar utemeljuje objektivno odgovornost delodajalca za nastalo poklicno bolezen.
VDSS sodba Pdp 605/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je delo čiščenja žlebov, ki vključuje hojo po strehi, opredelilo kot nevarno dejavnost, pri čemer nezanesljivosti salonitne kritine ni mogoče šteti v škodo delavcu.
Sodba II Ips 456/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je krožna žaga opredeljena kot nevarna stvar, delodajalec pa se ni uspel ekskulpirati odgovornosti za nesrečo pri delu.
Sodba II Ips 343/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da popravilo stroja z dvigalko predstavlja delo s povečano stopnjo nevarnosti, kar utemeljuje objektivno odgovornost delodajalca.
Sodba II Ips 461/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delo v okolju s hlapi lepil nevarna dejavnost, tožniku pa ni mogoče očitati sokrivde zaradi nepopolnih navodil za varno delo.
VDS sodba Pdp 675/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da policijsko delo pri odstranjevanju vozila s cestišča samo po sebi ne predstavlja dejavnosti s povečano nevarnostjo, ki bi avtomatično sprožila objektivno odgovornost delodajalca.
Sklep II Ips 158/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo vpliv sokrivde oškodovanca na višino odškodnine pri uveljavljanju objektivne odgovornosti delodajalca.
Sodba VIII Ips 152/96 — Vrhovno sodišče