objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari
Sentenca
Imetnik nevarne stvari odgovarja za škodo, ki izvira iz nevarne dejavnosti oziroma nevarne stvari, ne glede na krivdo (173., 174. člen ZOR). V primeru prometne nezgode med motornim vozilom in drugim udeležencem v prometu se objektivna odgovornost voznika motornega vozila upošteva kot strožji standard odgovornosti, ki vpliva na razmerje pri delitvi škode v primeru soodgovornosti oškodovanca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnica s svojim ravnanjem v cestnem prometu (nepravilno nakazovanje smeri z roko) predstavljala izključni vzrok za nastanek škode, ki ga voznik motornega vozila ni mogel predvideti.
VSC Sodba Cp 50/2021 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila podana objektivna odgovornost voznika motornega vozila kot imetnika nevarne stvari, pri čemer je bila krivda voznika zaradi neprilagojene vožnje ocenjena na 80 %.
VSL Sodba II Cp 2156/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji deljene odgovornosti upoštevalo, da pešec, ki nenadno prečka cestišče na nepreglednem mestu, ravna neskrbno, kar vpliva na zmanjšanje odškodninske odgovornosti imetnika motornega vozila.
VSL Sodba II Cp 1527/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da voznik ni mogel pričakovati nepričakovanega vključevanja otroka v promet z mesta, kjer to ni bilo predvideno, zato je bila podana izključitev objektivne odgovornosti.
VSL sodba II Cp 1456/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ostaja objektivno odgovorna za škodo, povzročeno z orožjem, ker je pri varovanju skladišča zadostila le minimalnim kriterijem, kar ni preprečilo vloma.
VSL sodba II Cp 384/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja, da neizogibnost škodnega dogodka sama po sebi ne zadošča za popolno oprostitev odgovornosti, če oškodovančevo dejanje ni bilo nepričakovano.
Sodba in sklep II Ips 32/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da imetnik transportnega polža ne odgovarja za škodo, ker je bila naprava zaupana v popravilo izvajalcu del, ki je imel v času nesreče nadzor nad obratovanjem stroja.
Sodba in sklep II Ips 349/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nepazljivo ravnanje oškodovanca (kolesarja) ne izključi objektivne odgovornosti imetnika motornega vozila v celoti, temveč utemeljuje le delno razbremenitev odgovornosti.
Vmesna sodba II Ips 556/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo odgovornost med lastnikom poslovnega prostora (najemodajalcem) in najemnikom, pri čemer je kot izključno odgovornega za škodo, nastalo zaradi nevzdrževanega stanja prostorov, opredelilo dejanskega uporabnika.
VSL sodba II Cp 393/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je bila kot nosilka obrtne dejavnosti in obratovalka opredeljena kot imetnica nevarne stvari (stroja), čeprav ni bila njegova formalna lastnica.
Sodba VIII Ips 4/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji odgovornosti za škodo, nastalo pri delu z motorno krožno žago, ugotovilo delno sokrivdo oškodovanca zaradi pomanjkljive previdnosti, kar je vplivalo na zmanjšanje odškodninskega zahtevka.
Sodba II Ips 91/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila objektivna odgovornost voznika izključena, ker je bil nenaden tek otroka na cesto izven strnjenega naselja nepredvidljiv dogodek, ki ga voznik ob razumni hitrosti vožnje ni mogel preprečiti.
sodba II Ips 317/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni izkazal nepričakovanosti in nepreprečljivosti nesreče na krožni žagi, saj bi bilo mogoče dostop do nevarne naprave ustrezno zavarovati z varnostnimi ukrepi.
Sodba II Ips 195/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo razmerje med objektivno odgovornostjo voznika motornega vozila in krivdno soodgovornostjo kolesarja, ki se je nepravilno vključil v promet.
Sodba II Ips 91/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ugotovljena krivda zavarovanca v kazenskem postopku ni bistvena za objektivno odškodninsko odgovornost, je pa ključna za presojo morebitne sokrivde oškodovanca.
Sodba II Ips 25/97 — Vrhovno sodišče
-
Oddaja vozila v najem (rent-a-car) ne predstavlja podlage za prenos odgovornosti na najemnika po 1. odstavku 176. člena ZOR, saj najemnik v takšnem razmerju ne pridobi statusa obratovalca nevarne stvari.
VSK sodba Cp 146/97 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji soodgovornosti med voznikom motornega vozila in kolesarjem upoštevalo strožjo objektivno odgovornost voznika kot imetnika nevarne stvari.
Sodba II Ips 626/92 — Vrhovno sodišče