objektivna odgovornost za nevarno dejavnost
Sentenca
Objektivna odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti (173. in 174. člen ZOR) nastane, kadar gre za opravljanje dejavnosti, ki zaradi svoje narave ali okoliščin, v katerih se izvaja, predstavlja povečano nevarnost za nastanek škode. Sodišče pri presoji nevarne dejavnosti upošteva objektivne okoliščine, kot so višina delovne površine, narava manipulacije s predmeti in možnost padca ali drugih poškodb, pri čemer krivda ni pogoj za nastanek odškodninske obveznosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je izpostavilo, da je azbest nevarna snov, delo z njim pa nevarna dejavnost, kar vzpostavlja objektivno odgovornost delodajalca za posledice na zdravju delavcev.
VSL Sodba II Cp 684/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožnik pri objektivni odgovornosti kljub domnevi vzročne zveze iz 149. člena OZ dokazati dejstva, ki opredeljujejo to domnevno bazo.
VDSS Sklep Pdp 81/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da delo pomočnika izvršitelja ni mogoče opredeliti kot nevarno dejavnost, zato drugotožena stranka (zavarovatelj) ne odgovarja objektivno za škodo, nastalo ob ugrizu psa med opravljanjem teh nalog.
VSC Sodba Cp 394/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot nevarno dejavnost opredelilo ročno premeščanje težkih bremen (30 kg), pri čemer je bila odgovornost toženke podana zaradi neustrezne organizacije dela in premajhnega števila delavcev.
VDSS Sodba Pdp 424/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da delo pravosodnih policistov samo po sebi ni nevarna dejavnost, saj je določena stopnja tveganja del njihove poklicne izurjenosti.
VSC Sklep Cp 359/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da delo policista pri varovanju državne meje ponoči na nepreglednem terenu z uporabo specifičnih taktičnih postopkov predstavlja nevarno dejavnost, ki utemeljuje objektivno odgovornost delodajalca.
VSL Sodba II Cp 1289/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da udarjanje z 10 kg težko macolo ob kovino predstavlja nevarno dejavnost, saj je tveganje za nastanek škode zaradi možnosti okruškov večje od običajnega.
VDSS Sodba Pdp 380/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot nevarno dejavnost opredelilo pokrivanje vročega asfalta na več kot tri metre visokem kesonu tovornega vozila.
VSRS Sklep VIII Ips 196/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da čiščenje prostorov in uporaba lestve v zaprtem prostoru ne predstavljata nevarne dejavnosti, ki bi utemeljevala objektivno odgovornost delodajalca.
VSRS sodba II Ips 101/2015 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da kondicijski tek, četudi izveden v okviru vojaškega usposabljanja, ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki bi utemeljevala objektivno odškodninsko odgovornost delodajalca.
VSRS sodba VIII Ips 18/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da policijska intervencija zoper izrazito agresivno in fizično odporno osebo predstavlja nevarno dejavnost, saj policist pri takšnem delu ne more v celoti obvladati vseh nevarnih okoliščin.
VSL sodba in sklep II Cp 2120/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da narava železniškega prometa zahteva visoko stopnjo skrbnosti, vendar to ne izključuje možnosti oprostitve odgovornosti imetnika, če oškodovanec ravna v nasprotju s predpisi o varnosti na železniškem območju.
VSL sodba II Cp 1928/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da organizator soteskanja v naravnem okolju v razmerju do sopogodbenika ni obratovalec nevarne dejavnosti v smislu 150. člena OZ.
VSRS sodba II Ips 143/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 150. člen -
Sodišče je streljanje z avtomatsko puško na vojaškem usposabljanju kvalificiralo kot nevarno dejavnost, iz katere izvira večja škodna nevarnost.
VDSS sodba Pdp 702/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vožnja tovornega vozila v okviru delovnega procesa predstavlja nevarno dejavnost, pri kateri delodajalec odgovarja objektivno.
VDSS sodba Pdp 750/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da poklicno opravljanje tovornih prevozov predstavlja nevarno dejavnost, pri kateri se odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu presoja po pravilih o objektivni odgovornosti.
Sodba VIII Ips 209/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da se oškodovanec ni umaknil z nevarnega območja, ne pomeni popolne ekskulpacije imetnika nevarne stvari, če niso izpolnjeni strogi pogoji iz 153. člena OZ.
Sodba II Ips 264/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je policist opravljal nevarno dejavnost zaradi nujnega posredovanja na poledenelih tleh zoper vinjenega voznika, ki se je upiral pridržanju.
VSL sodba II Cp 2316/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je padalstvo opredelilo kot nevarno dejavnost, zaradi česar je delodajalec objektivno odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju padalskih skokov kot delovne obveznosti utrpi zaposleni.
Sodba II Ips 743/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da čiščenje mesarskega tnala v mesnici ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj ne presega običajnih meja tolerance.
VDSS sodba Pdp 492/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Odgovornost za škodo z motorno žago ni mogoče pripisati toženi stranki, ker je bila žaga v lasti in posesti družbe, kjer je delavec dejansko opravljal delo.
VDSS sklep Pdp 538/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Čeprav delo z viličarjem predstavlja nevarno dejavnost, objektivna odgovornost ni bila podana, ker škoda ni izvirala iz delovanja viličarja, temveč iz delavčevega nepravilnega ravnanja.
VDSS sodba Pdp 1623/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da policijsko posredovanje pri pretepu v konkretnih okoliščinah predstavlja nevarno dejavnost, za katero država kot nosilec dejavnosti odgovarja objektivno.
VSL sodba II Cp 554/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je delo na gradbenem odru na višini 11,5 metra, ki zahteva posebno znanje in koncentracijo, opredelilo kot nevarno dejavnost, pri čemer toženka ni uspela dokazati ravnanja pokojnega kot ekskulpacijskega razloga.
VSM sodba I Cp 950/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da stalna raba osebnega avtomobila pri profesionalnem delu predstavlja nevarno dejavnost, pri čemer je obratovalec delodajalec, če se dejavnost opravlja v njegovem interesu, četudi je vozilo last delavca.
Sklep II Ips 124/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da urejanje prometa na cesti s strani policista samo po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti, niti v primeru, ko pride do napada tretje osebe na policista.
VSL sodba II Cp 845/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri vojaških vajah kriterij nevarnosti višji kot v civilnem življenju, saj vaje vključujejo fizično zahtevnejše in bolj tvegane elemente, ki so za izurjenega vojaškega obveznika lahko povsem primerni.
VSL sodba II Cp 574/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delo s strojem, ki vsebuje krožno žago brez varnostnega ščita in zahteva ročno odstranjevanje zagozdenih obdelovancev v normiranem delovnem procesu, predstavlja nevarno dejavnost.
Sodba II Ips 896/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da miniranje predstavlja nevarno dejavnost, za katero naročnik del odgovarja objektivno.
Sodba II Ips 849/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da hoja policista po poledeneli podlagi po zaključku nujnega posredovanja ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj ni vsebovala povečane nevarnosti, ki bi terjala objektivno odgovornost delodajalca.
VSL sodba II Cp 3593/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je miniranje opredelilo kot nevarno dejavnost, pri kateri se domneva vzročna zveza med izvajanjem dejavnosti in škodo na bližnjem objektu.
VSK sodba Cpg 137/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je delo na tovornjaku z odprto zadnjo stranico, kjer se manipulira s težkimi predmeti na višini nad enim metrom, opredelilo kot nevarno dejavnost, ki utemeljuje objektivno odgovornost.
Sodba II Ips 460/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je delo na strehi opredelilo kot nevarno dejavnost, za katero tožena stranka objektivno odgovarja, ker ni uspela izpodbiti domneve vzročnosti.
VDSS sodba in sklep Pdp 1227/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji soodgovornosti delavca, ki ni uporabil varovalne naprave na rezkalnem stroju, poudarilo, da mora delodajalec zagotoviti ustrezen nadzor nad uporabo varnostnih sredstev, kar vpliva na porazdelitev odgovornosti.
Sodba II Ips 90/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je vaja plazenja po neravnem terenu v popolni vojaški opremi postala nevarna dejavnost zaradi kombinacije terenskih ovir, obveznosti hitrega izvajanja in fizične obremenitve.
Sodba in sklep II Ips 811/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da polnjenje zračnice s kompresorjem brez ustreznih varnostnih sredstev predstavlja nevarno dejavnost, pri čemer je delodajalec odgovoren za škodo, nastalo delavcu pri takšnem delu po njegovem naročilu.
Sodba II Ips 570/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ročno privijanje matic na nedelujočem stroju z uporabo ročnega orodja ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj tveganje ne presega tistega pri običajnih opravilih.
Sodba II Ips 348/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da izvajanje vojaške vaje na pehotnih ovirah predstavlja nevarno dejavnost, ki utemeljuje objektivno odgovornost.
VSK sodba I Cp 458/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je podiranje dreves ob javni cesti v okviru pripravljalnih del za rekonstrukcijo ceste opredelilo kot nevarno dejavnost, za katero solidarno odgovarjata tako investitor kot izvajalec del.
Sodba II Ips 527/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot nevarno dejavnost opredelilo proizvodnjo azbestnih izdelkov, pri kateri so bili delavci izpostavljeni azbestnemu prahu, kar je povzročilo bolezen.
VSK sodba I Cp 1194/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da odletavanje peska in kamenja izpod koles motorjev na speedway dirki predstavlja predvidljivo nevarnost, za katero organizator objektivno odgovarja, ne glede na izpolnitev formalnih varnostnih standardov.
Sodba II Ips 399/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je proizvodnjo, ki vključuje izpostavljenost azbestu, opredelilo kot nevarno dejavnost.
VSK sodba I Cp 514/2001 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila zavrnjena uporaba domneve vzročnosti pri nevarni dejavnosti, ker je bilo dokazano, da škoda ni v vzročni zvezi z opravljanjem te dejavnosti.
Sodba VIII Ips 253/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prevoz blaga v bližini vojnega območja sam po sebi ne pomeni nevarne dejavnosti, roparski napad na počivališču pa ne predstavlja škode, ki bi izvirala iz same dejavnosti prevoza.
Sodba VIII Ips 101/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da čiščenje večje in težje steklene plošče, ki zahteva usklajeno delovanje več oseb in vključuje nevarnost zloma ter poškodb zaradi fizikalnih lastnosti stekla, predstavlja nevarno dejavnost.
Sodba II Ips 152/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot nevarno dejavnost opredelilo brušenje ulitkov, pri katerem kljub uporabi zaščitne opreme prihaja do poškodb in nevarnih elementov delovnega procesa, kot je slepo jemanje predmetov iz zaboja.
VSL sodba II Cp 1614/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dejavnost izkopov z rovokopačem pomeni nevarno dejavnost, pri čemer izvajalec z izkušnjami ne more uveljavljati višje sile, če bi moral in mogel predvideti možnost obstoja podzemnih instalacij.
VSL sodba I Cpg 328/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je klestenje vej na strmem in hribovitem terenu v gozdarstvu opredelilo kot nevarno dejavnost, ki utemeljuje objektivno odgovornost delodajalca.
VSC sodba Cp 1235/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri delovni nesreči železniškega delavca poudarilo razliko med merilom povprečne skrbnosti za tretje osebe in presojo skrbnosti usposobljenega delavca, ki pozna nevarnosti premika vlakovnih kompozicij.
Sodba II Ips 94/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sestopanje z nizkega delovnega odra (višine 1,2 m) ne predstavlja nevarne dejavnosti, za katero bi delodajalec odgovarjal objektivno.
Sodba II Ips 391/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru izvajanje vaj borilnih veščin (judo) opredelilo kot nevarno dejavnost, za katero je organizator objektivno odgovoren.
VSC sklep Cp 14/98 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da kolesarski trening, pri katerem kolesar vozi v neposrednem zavetrju vozila pri visoki hitrosti, zaradi česar nima pregleda nad cesto in je popolnoma odvisen od voznika vozila, predstavlja nevarno dejavnost.
Sodba II Ips 535/92 — Vrhovno sodišče