objektivna odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti
Sentenca
Objektivna odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti nastane, kadar dejavnost zaradi svoje narave ali okoliščin, v katerih se izvaja, predstavlja povečano nevarnost za okolico. Za škodo, nastalo v zvezi s takšno dejavnostjo, odgovarja imetnik stvari ali izvajalec dejavnosti ne glede na krivdo, razen če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi višje sile, ravnanja oškodovanca ali tretje osebe, ki ga ni bilo mogoče predvideti ali odvrniti (173., 177. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da policistovo spremljanje vinjene osebe do intervencijskega vozila ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj situacija za policista, ki je za takšne primere posebej usposobljen, ni predstavljala nadpovprečnega tveganja.
Sodba II Ips 206/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prekrivanje lateksa v žlici nakladalnega stroja s folijo ne predstavlja dejavnosti s povečano nevarnostjo, zato domneva vzročnosti iz 149. člena OZ v tem primeru ni bila uporabljiva.
Sklep II Ips 384/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je urjenje ležečega položaja med vojaško vajo zaradi posebnih okoliščin postalo nevarna dejavnost, kar je utemeljilo objektivno odgovornost države za poškodbo vojaka.
Sodba II Ips 102/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji soprispevka gozdnega sekača upoštevalo, da so bile okoliščine na terenu (strmina, sneg, vpetost debla) nepredvidljive in so oteževale oceno delovanja sil, zato 20-odstotni prispevek oškodovanca ni bil ocenjen kot prenizek.
Sodba II Ips 336/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izkop gradbene jame zaradi izgradnje vodovodnega omrežja sredi naselja opredelilo kot dejavnost, ki predstavlja povečano nevarnost za okolico.
VSK sodba Cp 712/96 — Višje sodišče v Kopru