objektivna odgovornost za škodo od nevarne stvari

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je razmejilo odgovornost med kolesarjem, ki se je nepravilno vključil v promet, in voznikom motornega vozila, ki bi nesrečo lahko preprečil s prilagoditvijo hitrosti.

  VSL Sodba I Cp 1797/2020 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: OZ · 149. člen OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 3 OZ · 179. člen ZPP · 154. člen ZPrCP · 56. člen ZPrCP · 56. člen, odstavek 1, točka 1

• Sodišče je poudarilo, da tovornjak predstavlja nevarno stvar, zato je odgovornost voznika v razmerju do pešca objektivna, ne glede na morebitno odsotnost voznikove malomarnosti.

  VSL Sodba II Cp 2371/2019 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: OZ · 149. člen OZ · 171. člen OZ · 179. člen ZPrCP · 83. člen ZPrCP · 83. člen, odstavek 7

• Sodišče je presodilo, da je vinjen pešec s prečkanjem cestišča v mraku brez odsevnih teles neposredno pred vozilom prispeval 60 % k nastanku škode.

  Sodba II Ips 18/2011 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: OZ · 149. člen OZ · 150. člen OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 3 OZ · 168. člen OZ · 169. člen OZ · 179. člen ZPP · 367. člen ZVCP-1 · 61. člen

• Sodišče je presodilo, da lastnik vozila ne odgovarja za škodo, ker je vozilo v času nezgode zaupal v uporabo tretji osebi.

  Sodba II Ips 516/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnik, ki je stal ob svojem vozilu na območju nakladanja, ni bil dolžan predvidevati, da bo viličar peljal stikoma mimo njega, zato njegova prisotnost na tem mestu ni razlog za razbremenitev objektivne odgovornosti imetnika viličarja.

  Sodba in sklep II Ips 1110/2008 in II Ips 1111/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo soprispevek oškodovanca pri škodi, nastali pri uporabi motorne tračne žage, in ugotovilo, da oškodovančevo ravnanje ni bilo tako neskrbno, da bi imetnik nevarne stvari v celoti prenesel breme odgovornosti nanj.

  Sodba II Ips 123/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da napeta žica čez pločnik, ki je sama po sebi neškodljiva, postane nevarna zaradi neprimerne namestitve, zato objektivna odgovornost izvajalca del ni podana.

  Sodba II Ips 353/2007 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZOR · v pravni podlagi ni navedenega št. člena

• Sodišče je presodilo, da vinjenost voznika ne pomeni nujno vzročne zveze s škodnim dogodkom, če je bila škoda povzročena izključno z nepričakovanim ravnanjem oškodovanca.

  Sodba II Ips 1210/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da hoja pešca po vozišču, ki se uporablja kot dovoz, ni nujno 'nepričakovan' dogodek, ki bi izključil objektivno odgovornost, vendar lahko utemelji delno oprostitev odgovornosti voznika zaradi prispevka oškodovanca.

  Sodba II Ips 715/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ugotovilo, da je oškodovanec s popolnoma neskrbnim ravnanjem sam povzročil škodni dogodek, s čimer je bila pretrgana vzročna zveza med nevarno dejavnostjo (železniški promet) in nastalo škodo.

  VSC sodba Cp 993/2008 — Višje sodišče v Celju

  Pravna podlaga: ZOR · 173. člen ZOR · 177. člen ZOR · 177. člen, odstavek 2

• Sodišče je pri presoji soodgovornosti oškodovanca poudarilo, da je treba v primeru konkurence objektivne in krivdne odgovornosti povzročitelja delež odgovornosti oškodovanca zmanjšati ustrezno stopnji krivdne odgovornosti povzročitelja.

  Sodba II Ips 115/2006 — Vrhovno sodišče

• Viličar oziroma njegove dvignjene vilice so bile opredeljene kot nevarna stvar, pri čemer je sodišče odgovornost imetnika zmanjšalo zaradi soprispevka oškodovanca.

  Sodba in sklep II Ips 319/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji prispevka oškodovanca k nastanku škode v prometni nesreči (trčenje tovornjaka in kolesarja) ugotovilo, da je bil prispevek oškodovanca zaradi njegovega nenadnega ravnanja 25-odstoten.

  Sodba II Ips 517/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri določitvi prispevka oškodovanca k škodi upoštevalo njegovo pomanjkljivo skrbnost pri opazovanju premikanja tovornjaka in prispevek imetnika nevarne stvari zaradi nezadostne pozornosti pri vzvratni vožnji.

  VSL sodba II Cp 1210/2004 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZOR · 154. člen, odstavek 2 ZOR · 173. člen ZOR · 177. člen ZOR · 192. člen

• Sodišče je poudarilo, da prečkanje ceste s strani pešca v naselju v času prometne konice, ob upoštevanju slabše vidljivosti, ni nujno nepričakovana ovira, ki bi imetnika vozila avtomatično razbremenila odgovornosti.

  Vmesna sodba II Ips 515/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da mirujoč voziček sam po sebi ni nevarna stvar, objektivna odgovornost delodajalca pa je bila izključena zaradi samovoljnega ravnanja delavca, ki je zunaj delovnih nalog povzročil premik vozila.

  Sodba II Ips 245/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da motorna kosilnica ni nevarna stvar v smislu objektivne odgovornosti, kadar oškodovanec samovoljno poseže v delujoč stroj zaradi ugotavljanja napake, kar predstavlja odstop od običajne uporabe.

  Sodba II Ips 211/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila oškodovanka izključno sama odgovorna za nastalo škodo, saj je s svojim ravnanjem (postavitvijo lestve na nevarnem mestu) prekinila vzročno zvezo med obratovanjem vozila in nastalo škodo.

  Sodba II Ips 241/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče mora za opredelitev nevarne stvari ugotoviti tehnične lastnosti stroja (v tem primeru sekalca mesa Kuter) in možnost izključitve nevarnosti poškodb pri njegovem čiščenju.

  Sklep VIII Ips 135/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je bila podana delna krivda oškodovanca (pešca), ker je pričel s prečkanjem ceste, ne da bi se predhodno prepričal o varnosti manevra glede na bližino vozila, kar je vplivalo na razdelitev odškodninske odgovornosti.

  Sodba II Ips 394/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da se pri otroku kot oškodovancu presoja le, ali je njegovo ravnanje objektivno povzročilo nesrečo, ne pa njegova krivda v običajnem pomenu besede.

  Sodba II Ips 376/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je priznalo delno oprostitev odgovornosti voznika avtomobila, ker je bila nesreča posledica nepravilne vožnje kolesarja, čeprav je bil ta otrok.

  Sodba II Ips 24/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri prometni nesreči, kjer sta oba udeleženca vozila po sredini ceste, oškodovančev prispevek k nastanku škode zaradi njegove lastne nepravilne vožnje ocenilo na 30 %.

  Sodba II Ips 118/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da 178. člen ZOR glede solidarne odgovornosti imetnikov motornih vozil ne ustvarja novega temelja odgovornosti, temveč le ureja solidarnost pri že obstoječi objektivni odgovornosti.

  Sodba II Ips 227/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v tej zadevi presojalo razmerje med objektivno odgovornostjo avtomobilista in soodgovornostjo mladoletnega kolesarja pri trčenju.

  Sodba II Ips 941/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da otrokovo prečkanje ceste izza avtobusa ni takšna okoliščina, ki bi voznika avtomobila v celoti razbremenila odgovornosti, saj ni šlo za nepričakovano dejanje oškodovanca, ki bi pretrgalo vzročno zvezo.

  Sodba II Ips 37/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da prispevek oškodovanca ni pravno relevanten, če je bila nevarnost prečkanja ceste v konkretnih okoliščinah takšna, da voznik ni mogel pričakovati oziroma se izogniti trčenju.

  Sodba II Ips 49/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji soodgovornosti upoštevalo mladoletnost oškodovanca in opustitev dolžnega nadzora s strani imetnika viličarja, kar je vplivalo na razmerje odgovornosti.

  Sodba II Ips 681/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je oškodovanec s skokom na os med traktorjem in prikolico ustvaril nevarno situacijo, vendar se toženec odgovornosti ni mogel popolnoma razbremeniti, ker bi moral kot voznik na nevarnost reagirati z ustavitvijo vozila.

  Sodba II Ips 673/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo ravnanje ne more biti podlaga za delno oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari, če oškodovanec objektivno ni mogel zaznati nevarnosti (npr. zaradi nepreglednosti cestišča).

  Sodba II Ips 896/93 — Vrhovno sodišče

Viri