obličnost najemne pogodbe
Sentenca
Pisnost najemne pogodbe je določena primarno zaradi varstva interesov pogodbenih strank in dokazljivosti njunih razmerij. Kršitev obličnostnih zahtev, predpisanih v stanovanjski zakonodaji, ne povzroči ničnosti pogodbe, če zakon takšne sankcije izrecno ne predpisuje, saj je treba v skladu z načelom afirmacije pogodb iskati rešitve, ki ohranjajo veljavnost sklenjenega pravnega posla.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da trditve o ustni najemni pogodbi niso v nasprotju s kasneje predloženo pisno pogodbo, saj obe dokazujeta isto dejstvo sklenitve najemnega razmerja.
VSL Sodba I Cpg 919/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ustnega dogovora o začetku plačevanja najemnine ni mogoče šteti za veljavno stransko točko ali dogovor o zmanjšanju obveznosti po 51. in 56. členu OZ, saj se z njim bistveno posega v ekvivalentnost pogodbenih dajatev.
VSL Sodba I Cp 987/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru, ko najemnina ni bila plačevana, ni mogoče govoriti o realizaciji pogodbe v pretežnem obsegu, kar bi sicer lahko konvalidiralo pomanjkanje pisne oblike.
VSL sklep III Cp 2377/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da ustni dogovor o višini najemnine ne vpliva na veljavnost sicer pisno sklenjene najemne pogodbe, ker sta stranki obveznosti iz pogodbe že izpolnili.
VSL sodba II Cp 3188/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje, ali lahko najemna pogodba za stanovanje konvalidira po teoriji o realizaciji v primeru neobstoja pisne oblike.
VSRS sklep II DoR 161/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo veljavnost ustnega dogovora o uporabi garaž, s čimer je zavrnilo pritožbeno stališče o nujnosti pisne oblike.
VSL sodba I Cp 3261/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da pomanjkanje pisne oblike pri najemni pogodbi ne vodi do ničnosti, če so izpolnjeni drugi elementi najemnega razmerja.
VSL sodba I Cp 2453/2010 — Višje sodišče v Ljubljani