obligacijski dogovor o uporabi nepremičnine
Sentenca
Obligacijski dogovor o načinu uporabe nepremičnine, ki je bil dosežen v upravnem postopku in vključen v dokončno lokacijsko dovoljenje, presega zgolj obligacijsko naravo med pogodbenikoma (125. člen OZ) in postane zavezujoč v okviru prostorske ureditve kot sestavni del upravnega akta. Tak dogovor veže lastnike nepremičnin, dokler trajajo gradnje oziroma dokler se okoliščine ne spremenijo tako, da je dostop mogoč na drug način. Uporaba nepremičnine na podlagi takšnega dogovora zato ni protipravno vznemirjanje lastninske pravice po 99. členu SPZ.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo učinek dogovora o skupni dovozni poti, ki je postal sestavni del lokacijskega dovoljenja, v razmerju do singularnih pravnih naslednikov nepremičnine.
VSRS sodba II Ips 440/2010 — Vrhovno sodišče