obligacijskopravni dogovor o uporabi nepremičnine
Sentenca
Obligacijskopravni dogovor o uporabi nepremičnine (npr. dovoljenje za vožnjo po tuji parceli) je zavezujoč za pogodbeni stranki na podlagi načela pacta sunt servanda, vendar ne ustvarja stvarne pravice na nepremičnini. Za ustanovitev stvarne služnosti je nujno, da sta stranki lastnika gospodujočega in služnega zemljišča. Če pogoji za stvarno služnost niso izpolnjeni, ima dogovor zgolj obligacijski učinek med pogodbenima strankama, ki ga je treba spoštovati v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava (10., 26. in 148. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razmejilo stvarno služnost od obligacijskopravnega dogovora med zakupnikoma zemljišč, ki sta si medsebojno dovolila uporabo poti, čeprav nista bila lastnika nepremičnin.
VSK sodba Cp 223/93 — Višje sodišče v Kopru