oblikovanje rezervacij
Sentenca
Rezervacije se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek, če so oblikovane v skladu s pravili računovodenja (20. člen ZDDPO-2). Pogoj za njihovo pripoznanje je, da gre za zanesljivo ocenjeno obveznost, ki temelji na preteklem dogodku, pri čemer mora biti verjeten odliv sredstev za poravnavo te obveznosti. Če je nastanek obveznosti zgolj negotov in hipotetičen ter ne temelji na zanesljivih podatkih ali preteklih izkušnjah, oblikovanje rezervacije ne ustreza računovodskim standardom in davčno ni priznano.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo davčno nepriznanje rezervacij, ker tožnica ni izkazala zanesljivosti ocene obveznosti in ni dokazala, da bi pretekli dogodki utemeljevali oblikovanje dolgoročnih rezervacij.
UPRS Sodba I U 1125/2020-27 — Upravno sodišče