obljuba dejanja tretjega
Sentenca
Obljuba dejanja tretjega je pogodba, s katero se ena stranka zaveže drugi, da bo tretja oseba nekaj storila ali opustila. Takšna obljuba tretjega ne zavezuje, razen če se je tretji sam zavezal, da bo to storil. Če tretji obljubljenega dejanja ne opravi, je obljubitelj dolžan povrniti škodo, ki zaradi tega nastane drugi stranki.
Iz posameznih sodb
-
Toženec se je skliceval na obljubo enega ministrstva, da mu ne bo treba plačati stroškov usposabljanja, ki jih je dolgoval drugemu ministrstvu (Republiki Sloveniji kot delodajalcu).
VDSS Sodba Pdp 562/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razmejilo med neposredno zavezo delodajalca do delavcev in zgolj prizadevanjem za dejanje tretje osebe.
VDSS Sodba Pdp 430/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zaveza Sklada RS za razvoj ne pomeni avtomatične zaveze tožeče stranke za plačilo odpravnine poslovodji, saj obljuba dejanja tretjega ne veže tretjega subjekta.
Sodba in sklep III Ips 32/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da obljuba dejanja tretjega ni bila podana v obliki neposrednega povračila stroškov, temveč kot obveznost vključitve določenega pogoja v razpis oziroma ponudbo za prodajo.
VSL sodba I Cpg 238/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo med zavezo za dejanje tretjega in zgolj informativnim vabilom k ponudbi, ki ga je nasprotna stranka podala v konkretnem primeru.
VSC sodba in sklep Cp 494/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da tožena stranka ni mogla uveljavljati pobota terjatve, ki izhaja iz neizpolnitve dejanja tretjega, ker ni utemeljila odškodninske odgovornosti tožeče stranke, temveč je terjatev napačno obravnavala kot neposredno pogodbeno obveznost.
Sodba in sklep III Ips 10/95 — Vrhovno sodišče