obnova postopka v upravnem postopku
Sentenca
Predlog za obnovo postopka je dovoljen, če predlagatelj izkaže pravni interes in verjetno izkaže obstoj okoliščin, ki utemeljujejo obnovo (260. in 267. člen ZUP). Če predlagatelj šele po pravnomočnosti odločbe izkaže stvarnopravno upravičenje, ki ga v času prvotnega postopka ni mogel uveljavljati, to predstavlja pravno relevantno dejstvo za presojo upravičenosti do obnove postopka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je upravni organ v obnovljenem inšpekcijskem postopku pravilno omejil odločanje zgolj na ugotavljanje pravilnega dejanskega stanja glede zemljišča, na katerem stoji nelegalni oporni zid, skladno s sklepom o dovolitvi obnove.
UPRS Sodba I U 12/2020-19 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da predloženi dokazi ne pomenijo novih dejstev, če je bilo dejstvo (bolezen in smrt starega očeta) v prvotnem postopku že obravnavano in ugotovljeno.
UPRS Sodba I U 1557/2016-9 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je organ utemeljeno štel, da je stranka za gradnjo vedela že pred vpogledom v spis, saj je v vmesnem času pri istem organu vlagala druge vloge, kar je izključevalo trditev o nezmožnosti zaznave gradnje.
UPRS Sodba I U 260/2017-9 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za obnovo postopka, ker je od dokončnosti prvotne odločbe preteklo več kot tri leta, tožnik pa ni izkazal okoliščin za uporabo drugih zakonskih razlogov iz 260. člena ZUP.
VDSS Sodba Psp 328/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da obnova postopka v prekrškovnem postopku po ZP-1 ni dovoljena, prav tako pa je predlog za obnovo neutemeljen, če se vlaga zgolj zaradi zatrjevanja napačne uporabe materialnega prava.
UPRS sodba I U 718/2016 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZUP · 260. člen -
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker organ ni obrazložil, ali so dodatno izpostavljene okoliščine (zavajanje in prikrivanje dejstev) dejansko vplivale na odločitev o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke.
UPRS sodba I U 1559/2016 — Upravno sodišče
-
Predlog za obnovo postopka je prepozen, če je vložen po izteku 3-letnega objektivnega roka, ki teče od dokončnosti odločbe, ne glede na kasnejšo pridobitev nove dokumentacije.
VSRS sodba VIII Ips 170/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da inšpekcijsko poročilo, ki razkrije neustreznost promocijskega materiala, predstavlja novo dejstvo, saj organ z njim v času prvotnega odločanja ni razpolagal.
UPRS sodba I U 703/2013 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: Uredba o ureditvi trga z vinom · 33. člen Uredba o ureditvi trga z vinom · 33. člen, odstavek 1 Uredba o ureditvi trga z vinom · 33. člen, odstavek 3 ZKme-1 · 45. člen ZUP · 260. člen ZUP · 260. člen, odstavek 1 ZUP · 260. člen, odstavek 1, točka 1 ZUP · 263. člen, odstavek 2 ZUP · 263. člen, odstavek 4 -
Sodišče je potrdilo, da sklepa o dovolitvi obnove postopka, ki je procesne narave, ni mogoče ponovno obnoviti.
sodba I U 1839/2012 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za obnovo postopka zavržena zaradi poteka triletnega objektivnega roka.
VDSS sodba Psp 189/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZUP · 263. člen -
Sodišče je zavrnilo obnovo postopka, ker dejstvo o neizvedeni parcelaciji ni bilo novo, saj bi ga stranki lahko ugotovili že ob prejemu gradbenega dovoljenja.
sodba I U 209/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo tožnikovo navedbo o datumu nastanka dokazila (življenjepisa), saj tožnik ni dokazal, da je dokazilo nastalo kasneje, kot je izkazoval datum na dokumentu.
sodba I U 100/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izvajalec univerzalne poštne storitve nima pravnega interesa za udeležbo v postopku določitve izvajalca zamenljivih poštnih storitev, zato ni upravičen predlagati obnove tega postopka.
sodba II U 47/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je enomesečni rok za obnovo postopka pričel teči z trenutkom, ko je stranka pridobila informacijo o obstoju gradbenega dovoljenja, ne glede na kasnejšo seznanitev z njegovo vsebino.
sodba II U 181/2009 — Upravno sodišče
-
Organ ne sme zavreči predloga za obnovo zgolj zaradi odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa v času izdaje prvotne odločbe, če predlagatelj izkaže svojo stvarno pravico na drug način.
sodba I U 1021/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo obnovo postopka, ker zatrjevane okoliščine (padec v taborišču ob sprožitvi alarma) ne ustrezajo definiciji vojnega dogodka po ZCIV, zato novi dokazi ne bi mogli spremeniti odločitve.
Sodba X Ips 170/2007 — Vrhovno sodišče
-
Predlog za obnovo postopka je bil utemeljen na podlagi 4. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, ker naj bi sodišči v nepravdnem postopku drugače rešili predhodno vprašanje glede narave zaplembe premoženja.
Sodba X Ips 1035/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da 123. člen ZDavP-1 ureja roke za obnovo postopka le v primerih, ko postopek uvede davčni organ po uradni dolžnosti, ne pa tudi za primere, ko obnovo predlaga stranka.
sodba U 2694/2006 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sprememba imena investitorja v gradbenem dovoljenju ne pomeni novega vsebinskega odločanja, zato se rok za obnovo postopka šteje od izdaje prvotnega gradbenega dovoljenja.
Sodba I Up 301/2004 — Vrhovno sodišče
-
Objektivni rok za obnovo postopka začne teči od vročitve odločbe strankam, ki so v prvotnem postopku sodelovale, in ne od vročitve odločbe stranskim udeležencem.
Sodba I Up 985/2004 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni uspel z zahtevo za obnovo postopka denacionalizacije, ker njegova pravna prednica ni vložila pravočasne zahteve za denacionalizacijo, s čimer je izgubila položaj stranke v postopku.
sodba U 2075/2005 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da obnova postopka ni dopustna, ker sta bila tožnika v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja udeležena in sta imela možnost vložiti pritožbo, česar nista storila.
Sodba I Up 436/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot novo dejstvo za obnovo postopka opredelilo ugotovitve inšpekcijskega pregleda, ki so razkrile nepravilno obračunano amortizacijo v davčnem obračunu.
Sodba I Up 292/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil obnovitveni razlog podan, ker lastnik sosednjega zemljišča ni sodeloval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, čeprav je izkazal pravni interes.
Sodba I Up 1560/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo obnovo postopka v zadevi denacionalizacije, ker je tožnica kot novi dokaz predložila odločbo Ustavnega sodišča, ki je podala drugačno razlago materialnega prava glede pogojev za podržavljenje zemljišč.
Sodba I Up 987/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožnica v predlogu za obnovo postopka ni navedla nobenih novih dejstev ali dokazov, ki bi lahko vplivali na spremembo odločbe o zavrnitvi statusa žrtve vojnega nasilja.
Sodba I Up 167/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, utemeljen zgolj na razlagalni odločbi Ustavnega sodišča, zavrže kot neutemeljen, ker ne izkazuje verjetnosti obnovitvenih razlogov po 265. členu ZUP.
Sodba I Up 56/2004 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je obnovo postopka neuspešno utemeljeval z navedbo, da so bile drugim osebam v enakem položaju priznane višje pravice, kar predstavlja zgolj vsebinsko nestrinjanje s prvotno odločbo.
Sodba I Up 895/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo procesno legitimacijo predlagateljev obnove v postopku odobritve pravnega posla s kmetijskim zemljiščem.
Sodba I Up 536/2002 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru predlog za obnovo ni bil utemeljen, saj sta tožnici imeli možnost sodelovati v prvotnem postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, kar je bilo razvidno iz njunega prejšnjega procesnega ravnanja.
Sodba I Up 1285/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila obnova postopka utemeljena z ugotovitvijo, da davčni zavezanec v prejšnji napovedi za dohodnino ni prijavil prejetih obresti za vloge v družbi, kar predstavlja novo dejstvo, ki bi lahko vplivalo na višino odmerjene dohodnine.
Sodba I Up 841/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo kot novo dejstvo za obnovo postopka odmere dohodnine šteto naknadno odkritje prejetih obresti, ki jih davčni zavezanec ni prijavil v prvotni napovedi, kar je bilo ugotovljeno z inšpekcijskim pregledom poslovanja družbe.
Sodba I Up 1138/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da petletni objektivni rok za obnovo postopka začne teči od vročitve dokončne odločbe in po njegovem izteku predlog za obnovo postopka ni več dopusten.
Sodba I Up 444/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da naknadna sprememba pravne razlage predpisa (npr. z odločbo Ustavnega sodišča) ne predstavlja novega dejstva ali novega dokaza v smislu 1. točke 249. člena ZUP/86, saj gre za vprašanje pravilne uporabe prava, ne pa za ugotavljanje dejanskega stanja.
Sodba I Up 282/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da najemnica stanovanja, ki se nahaja neposredno pod skupnimi prostori, kjer je bil dovoljen poseg, izkazuje pravni interes za udeležbo v postopku priglasitve del.
Sodba I Up 45/98 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče poudarilo, da mora biti zadeva po dovoljeni obnovi vrnjena v odločanje organu prve stopnje, ki je bil pristojen za odločanje o prvotni zadevi.
Sodba U 730/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo status stranke v postopku obnove lastniku sosednje nepremičnine, ki zaradi neudeležbe v prvotnem postopku ni mogel uveljavljati pravic do varstva pred prekomernim hrupom zaradi obratovanja nočnega bara.
Sodba U 934/94-10 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je sosedu, ki ni bil vključen v postopek priglasitve del, omogočena obnova postopka kot varstvo njegovega položaja stranke.
Sodba U 41/94-5 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil predlog za obnovo zavržen, ker organ ni mogel pridobiti odločbe iz leta 1957, stranka pa je ni predložila, saj jo je uničila.
Sodba U 602/92-8 — Vrhovno sodišče