obrazloženost pritožbe
Sentenca
Pritožba mora biti konkretizirana, kar pomeni, da mora pritožnik določno opozoriti na bistvene kršitve določb postopka, zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ali zmotno uporabo materialnega prava. Namen te zahteve je omogočiti pritožbenemu sodišču, da se do očitkov opredeli in jih preizkusi. Če pritožbene navedbe niso konkretizirane, pritožba ne more doseči svojega cilja, to je ugodnejše rešitve sporne zadeve za pritožnika (338. člen ZPP).
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o zavarovalništvu (ZZavar)
- Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uredba o neposrednih plačilih po…)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
Iz posameznih sodb
-
Tožena stranka je v pritožbi zgolj pavšalno navedla, da se sodišče ni opredelilo do njenih pripravljalnih vlog, ne da bi pojasnila, do katerih konkretnih navedb se sodišče ni opredelilo.
VSL Sodba I Cpg 343/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru pritožnik ni obrazložil očitkov o bistveni kršitvi določb postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, niti ni pojasnil vpliva domnevnih kršitev na zakonitost sklepa o zavrženju zahteve za obnovo.
VSM Sklep II Kp 12090/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Obsojenec je v pritožbi zgolj pavšalno navedel napačno ugotovljeno dejansko stanje, ne da bi navedbe kakorkoli obrazložil.
VSM Sklep IV Kp 49247/2013 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZKP · 389. člen -
Pritožnik se je v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog zgolj skliceval na navedbe iz ugovora, namesto da bi jih v pritožbi konkretiziral.
VSL sklep II Cp 83/2014 — Višje sodišče v Ljubljani