obrazložitev sodbe v kazenskem postopku
Sentenca
Obrazložitev dejanskega stanja v sodbi mora vsebovati konkretne razloge o odločilnih dejstvih, ki so navedena v izreku, ter oceno izvedenih dokazov, na podlagi katerih sodišče šteje določena dejstva za dokazana (364. člen ZKP). Dokazna ocena ni podana, če sodba vsebuje le povzetek poteka postopka in vsebine dokazov brez njihove analize in povezave z odločilnimi dejstvi. Sodišče mora posebej utemeljiti verodostojnost zagovora obtoženca ter izpovedb prič v luči vseh izvedenih dokazov.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo očitke o bistveni kršitvi določb kazenskega postopka v primeru, ko v obrazložitvi sodbe ni bil opisan celoten potek dokaznega postopka na narokih pred ponovnim začetkom glavne obravnave.
VSRS Sodba I Ips 19627/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev, ker je obsodilno sodbo oprlo pretežno na izpovedbo ene priče, pri tem pa ni opravilo celovite in kritične ocene ostalih ključnih personalnih in materialnih dokazov.
VSC Sklep II Kp 15400/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je utemeljilo, da je pri neposredno nasprotujočih si izpovedbah strank, kjer ni mogoče ugotoviti tretje resnice, obrazložitev zadostna, če sodišče verodostojno pojasni razloge za svojo dokazno oceno v skladu z načelom proste presoje dokazov.
Sodba I Ips 31044/2010-136 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opustitev opredelitve do okoliščin, ki bi lahko vodile do pogojne obsodbe, v konkretnem primeru ni dosegla praga bistvene kršitve postopka, vendar opozarja na pomen obrazložitve za zagotavljanje pravice do obrambe.
Sodba I Ips 357/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru sodišče ni bilo dolžno uporabiti določb o gorskih cestah, saj je bila obtožba vezana na splošna pravila o varnosti cestnega prometa, obramba pa je z uveljavljanjem drugačnega dejanskega stanja poskušala doseči drugačno pravno kvalifikacijo.
Sodba I Ips 41/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri uporabi prisluhov kot dokazov nujno pojasniti, katero dejstvo posamezen prisluh dokazuje in zakaj je njegova vsebina podlaga za dokazni zaključek.
VSL sklep III Kp 88/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru kršilo postopek, ker v obrazložitvi ni utemeljilo višine protipravne premoženjske koristi, dosežene z neplačilom najemnine.
VSL sklep Kp 1220/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni bilo jasno, ali je bila kršena določba pravilnika o varstvu pri delu, ki se je nanašala na specifično delovno operacijo odmašitve cevi, in ker ni bila v zadostni meri ovržena možnost tehnične napake na tesnilu.
VSL sklep Kp 1073/93 — Višje sodišče v Ljubljani