obrekovanje
Sentenca
Kaznivo dejanje obrekovanja (159. člen KZ-1) stori, kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, pri čemer se zaveda neresničnosti svojih navedb. Za obstoj kaznivega dejanja ni nujno, da je oškodovanec v izjavi izrecno imenovan, vendar mora biti iz vsebine izjave ali okoliščin primera razpoznaven kot konkretna fizična oseba. Varstvo časti in dobrega imena je zagotovljeno vsakomur, čigar identiteta je v obrekljivi izjavi določljiva.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje storjeno z navajanjem neresničnih trditev v pritožbi, vloženi v izvršilnem postopku, s čimer so bile žaljive informacije razkrite tretjim osebam.
VSL sodba VII Kp 46876/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje obrekovanja izključeno, ker obdolženi ni vedel za neresničnost navedb, ki jih je povzel na podlagi informacij, pridobljenih v telefonskem pogovoru s pričo.
VSL sodba II Kp 14324/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je zakoniti zastopnik, ki je hkrati edini član uprave in edini zaposleni v družbi, v izjavah o družbi praviloma razpoznaven kot konkretna oseba, kar mu daje aktivno legitimacijo za vložitev zasebne tožbe.
VSL sklep II Kp 9859/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče pri presoji kaznivega dejanja ni vezano na pravno kvalifikacijo zasebnega tožilca, če dejanje nima vseh zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 233/97 — Vrhovno sodišče