obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Sentenca
Zakon ne določa minimalnega roka, ki mora preteči med seznanitvijo delavca z nameravano odpovedjo in dejansko podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Primernost tega roka se presoja v vsakem primeru posebej, pri čemer je rok prekratek le, če delavca kakorkoli ovira pri uveljavljanju njegovih pravic ali obrambi pred odpovedjo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da obvestilo o nameravani odpovedi ne predstavlja dokončne odločitve o prenehanju delovnega razmerja, zato zoper njega ni mogoče uveljavljati samostojnega sodnega varstva.
VDSS sodba in sklep Pdp 404/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretni zadevi dvodnevni rok med obvestilom o nameravani odpovedi in podano odpovedjo ni vplival na zakonitost odpovedi, saj tožnica ni izkazala, da bi jo tak rok oviral pri uveljavljanju pravic.
VDS sklep Pdp 213/2005 — Višje delovno in socialno sodišče