obvezna formalna obramba
Sentenca
Inštitut obvezne formalne obrambe zagotavlja, da mora imeti obdolženec zagovornika že pri prvem zaslišanju, če zaradi svojih osebnih okoliščin (npr. gluhota, nemost) ali zaradi procesnega položaja (npr. odvzem prostosti, teža kaznivega dejanja) ni zmožen samostojno in uspešno skrbeti za svojo obrambo. Smisel te določbe je v zaščiti obdolženca v stanju, ko je zaradi psihične obremenjenosti ob odvzemu prostosti zmanjšana njegova sposobnost za učinkovito uveljavljanje pravic v kazenskem postopku (70. člen ZKP).
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo kršitev pravice do poštenega postopka, ker obdolžencu (tujcu) pri zaslišanju prič pred pripornim narokom ni bila zagotovljena obvezna obramba.
VSRS Sodba I Ips 57562/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je po preklicu pooblastila izbranemu zagovorniku v primeru obvezne obrambe obtoženki postavilo zagovornico po uradni dolžnosti.
VSL Sklep III Kp 40262/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se smisel določb o obvezni obrambi razteza na zaslišanje obdolženca, ko se ta zaradi odvzema prostosti znajde v takem psihičnem stanju, da se sam ni zmožen uspešno braniti.
Sodba XI Ips 62052/2012-100 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se določbe o obvezni formalni obrambi ne uporabljajo analogno za zaslišanje oškodovanca v predkazenskem postopku.
Sodba XI Ips 63367/2011-112 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se obvezna obramba v priporu ne vzpostavi že z izdajo sklepa o priporu, temveč šele z dejanskim odvzemom prostosti.
Sodba XI Ips 46961/2010-23 (XI Ips 54/2010) — Vrhovno sodišče