obvezna obramba z zagovornikom
Sentenca
Obvezna obramba z zagovornikom po uradni dolžnosti (70. člen ZKP) je omejena na primere, ko je obdolženec zaradi svojih osebnih lastnosti (npr. gluhost, nemost, nezmožnost za uspešno samoobrambo) ali teže kaznivega dejanja objektivno prikrajšan pri uresničevanju svoje pravice do obrambe. Zgolj dejstvo, da je obdolženec pripadnik narodne manjšine ali da je funkcionalno nepismen, samo po sebi ne pomeni nezmožnosti za uspešno samoobrambo in ne vzpostavlja avtomatične obveznosti sodišča za postavitev zagovornika.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da romska narodnost in polpismenost obsojenke sami po sebi ne pomenita nezmožnosti za uspešno samoobrambo, ki bi zahtevala obvezno postavitev zagovornika.
Sodba I Ips 137/2006 — Vrhovno sodišče
-
Obramba ni bila kršena, ker pri prvem zaslišanju niso bili izpolnjeni pogoji za obvezno obrambo, obsojenec pa pravice do zagovornika ni aktivno uveljavil.
Sodba I Ips 209/98 — Vrhovno sodišče