obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo
Sentenca
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se lahko izreče le storilcu, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti ali kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, za katero je po zakonu predpisana kazen zapora najmanj enega leta (70.a člen KZ-1). Sodišče mora poleg objektivnega pogoja teže kaznivega dejanja presoditi tudi stopnjo storilčeve duševne motenosti in nevarnost, da bi storilec na prostosti ponovil hudo kaznivo dejanje zoper življenje ali telo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da se status pripornika ohrani do pravnomočnosti sklepa o varnostnem ukrepu, tudi če se ta že izvaja v zdravstveni ustanovi.
VSM Sklep III Kp 8264/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je napačno razlagalo 70.a člen KZ-1, ko je štelo, da je ukrep dopusten za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen manj kot eno leto zapora.
VSRS Sodba I Ips 33642/2014-204 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da se varnostni ukrep po 65. členu KZ izreka le sukcesivno, torej kot nadaljevalni ukrep po že zaključenem obveznem psihiatričnem zdravljenju in varstvu v zdravstvenem zavodu.
Sodba I Ips 68/2011 — Vrhovno sodišče
-
Pritožba zoper odločitev o neizreku varnostnega ukrepa ni utemeljena, če sodišče sledi mnenju izvedenca in pritožnik ne navede novih dejstev, ki bi kazala na nevarnost ponovitve kaznivega dejanja.
VSC sodba Kp 60/2000 — Višje sodišče v Celju