obvezno zastopanje v upravnem sporu
Sentenca
V postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi v upravnem sporu lahko stranka opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (22. člen ZUS-1). Za osebo z opravljenim pravniškim državnim izpitom se šteje le oseba, ki je v skladu z zakonom pridobila ustrezno potrdilo o opravljenem izpitu. Če stranka pritožbo vloži sama in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, je takšna pritožba nedovoljena in jo sodišče zavrže (343. člen ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila pritožba zavržena, ker je pritožnik ni vložil po pooblaščencu s pravniškim državnim izpitom, niti ni izkazal, da bi ta pogoj izpolnjeval sam ali njegov zakoniti zastopnik.
VSRS Sklep I Up 105/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pritožbo zavrglo, ker jo je pritožnik vložil sam, kljub predhodnemu pravnemu pouku o obveznosti zastopanja po osebi s pravniškim državnim izpitom.
VSRS Sklep I Up 76/2018 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je pritožbo zavrglo, ker tožnik niti po pozivu sodišča ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu niti ni izkazal, da bi ga imel opravljenega.
VSRS Sklep I Up 28/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pritožbo zavrglo, ker pritožnik v postavljenem roku ni predložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.
VSRS Sklep I Up 323/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pritožbo zavrglo, ker jo je stranka vložila sama, ne da bi izkazala opravljen pravniški državni izpit.
VSRS Sklep I Up 39/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo pritožbo, ker jo je pritožnik vložil sam, ne da bi izkazal opravljen pravniški državni izpit.
VSRS Sklep I Up 65/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi zavrglo pritožbo, ker jo je stranka vložila sama, čeprav je bila v pravnem pouku opozorjena na obveznost zastopanja po osebi s pravniškim državnim izpitom.
Sklep I Up 9/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo pritožbo, ker pritožnik ni izkazal opravljenega pravniškega državnega izpita in je pritožbo vložil sam, pri čemer zgolj opravljeni pravni predmeti v okviru drugega študijskega programa ne zadoščajo za izpolnitev zakonske zahteve.
Sklep I Up 555/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pritožbo zavrglo, ker tožnik ob vložitvi ni izkazal opravljenega pravniškega državnega izpita.
Sklep I Up 135/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pritožbo zavrglo, ker tožnika nista izkazala niti zatrjevala, da imata opravljen pravniški državni izpit, čeprav sta bila na to zahtevo predhodno opozorjena.
sklep I U 409/2010 — Upravno sodišče
-
Tožnik v reviziji ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato revizije ni mogel vložiti samostojno.
Sklep X Ips 238/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v konkretni zadevi ni izkazal opravljenega pravniškega državnega izpita, kar predstavlja dodaten razlog za procesno neustreznost vložene vloge.
Sklep X Ips 239/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v reviziji ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar je dodatni razlog za nedovoljenost vloge.
Sklep X Ips 240/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker sta jo tožnici vložili sami, ne da bi izkazali opravljen pravniški državni izpit.
Sklep X Ips 704/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je revizijo vložila sama brez opravljenega pravniškega državnega izpita, zaradi česar je bila revizija zavržena kot nedovoljena.
Sklep X Ips 365/2007 — Vrhovno sodišče