obveznost izplačila plače
Sentenca
Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti plačilo za opravljeno delo v denarni obliki v skladu s pogodbo o zaposlitvi ter zakonskimi in kolektivnimi standardi (42., 126. člen ZDR). Plača mora biti izplačana v predpisanih plačilnih obdobjih, ki ne smejo presegati enega meseca, najkasneje 18 dni po preteku obdobja (134. člen ZDR). Delodajalec lahko zadrži ali opusti izplačilo plače le v primerih, ki jih izrecno določa zakon (136. člen ZDR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni upravičena do neizplačila plače za čas, ko je bil delavec neupravičeno odsoten z dela, saj delovno razmerje v tem času ni prenehalo.
VDSS Sodba Pdp 920/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugodilo zahtevku za plačilo neto plač, ker toženec ni dokazal, da bi vtoževane zneske delavcu dejansko izplačal.
VDSS sodba Pdp 709/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more enostransko pobotati svojih domnevnih terjatev do delavca z neizplačano plačo, če obstoj teh terjatev ni izkazan.
VDSS sodba Pdp 1501/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne sme samovoljno zadržati izplačila plače zaradi domnevne neizpolnitve delovnih obveznosti delavca, temveč mora uporabiti predvidene disciplinske ali odškodninske postopke.
VDSS sodba Pdp 1186/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Insolventnost delodajalca ali neplačila s strani poslovnih partnerjev ne predstavljajo zakonitega razloga za zadržanje ali neizplačilo plače delavcu.
VDSS sodba Pdp 619/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ne more enostransko znižati plače na raven izhodiščne plače po panožni kolektivni pogodbi, če je bila delavčeva plača predhodno opredeljena z internim aktom, na katerega se sklicuje pogodba o zaposlitvi.
VDS sodba Pdp 2190/2001 — Višje delovno in socialno sodišče