očitna pisna pomota v sodbi
Sentenca
Očitna pisna pomota v sodbi obsega napake v imenih, številkah, očitne pisne ali računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike, ki ne vplivajo na vsebino odločitve o krivdi ali kazni (365. člen ZKP). Takšne pomote se popravijo s posebnim sklepom predsednika senata, pri čemer popravek ne sme spremeniti pravnomočne odločitve o pravici ali obveznosti strank.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo, da neskladje med izrekom in obrazložitvijo glede zneska obveznosti predstavlja očitno pisno pomoto, ki ne vpliva na zakonitost sodbe.
VSL Sodba II Cp 630/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila napačna navedba imena izvedenca v obrazložitvi sodbe zgolj očitna pisna pomota, ki ni vplivala na zakonitost odločitve.
VSM Sodba II Kp 57105/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je znesek v izreku popravilo s sklepom, potem ko je bilo iz obrazložitve razvidno, da je prišlo do napake pri vpisu vtoževanega zneska.
VSL Sodba II Cpg 200/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v uvodu sodbe pomotoma navedlo toženo stranko kot odvetnika, čeprav je bila tožena stranka v postopku udeležena kot fizična oseba, kar pa ni vplivalo na pravilnost izreka, v katerem je bila stranka pravilno identificirana.
VSL Sodba I Cp 1007/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je šlo za pomoto v obsojenčevem imenu v izreku in obrazložitvi, ki ni vplivala na zakonitost sodbe.
VSRS Sodba I Ips 16109/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je neskladje med razglašenim izrekom in pisno izdelano sodbo mogoče odpraviti s popravnim sklepom, saj se mora pisno izdelana sodba popolnoma ujemati z razglašeno.
VSM Sodba IV Kp 46203/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Izostanek odločitve o pobotnem ugovoru v izreku sodbe, če je bila ta sicer vsebinsko pravilno obrazložena v razlogih, se šteje za očitno pisno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom.
VSL sodba I Cp 629/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot očitno pomoto opredelilo napačen zapis letnice v izreku sodbe, ki je bila v očitnem nasprotju z ostalo obrazložitvijo.
VSL sodba II Cp 2467/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da neskladje v predzadnjem odstavku obrazložitve sodbe predstavlja zgolj očitno pisno pomoto, ki ne vpliva na zakonitost sodbe.
VSL sodba I Cpg 1358/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da neujemanje pisnega odpravka sodbe z izvirnikom zaradi očitne pisne pomote ne pomeni bistvene kršitve postopka, temveč zgolj tehnično napako, ki se sanira s popravnim sklepom.
VSL sodba I Kp 575/99 — Višje sodišče v Ljubljani