očitno neutemeljena prošnja za azil

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je razsodilo, da zgolj dejstvo, da je bila prošnja za azil vložena osmi dan po vstopu v Republiko Slovenijo, ne zadošča za avtomatično zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene brez predhodnega zaslišanja prosilca o razlogih za takšno ravnanje.

  Sodba I Up 108/2008 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena zaradi tožnikovih nasprotujočih si izjav ob prijetju in v postopku, kar je bilo ocenjeno kot namerno zavajanje in lažna predstavitev razlogov.

  Sodba I Up 130/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da so bile izjave prosilcev o preganjanju neverodostojne zaradi številnih kontradiktornosti, nepojasnjenih okoliščin potovanja in časovne neskladnosti med zatrjevanim preganjanjem ter dejanskim odhodom iz države.

  Sodba I Up 70/2008 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru vabila za mobilizacijo v paravojaško organizacijo niso bila šteta kot zadosten razlog za utemeljen strah pred preganjanjem po Ženevski konvenciji.

  Sodba I Up 86/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da fizični napadi in kratkotrajni pripor zaradi pretepa ne pomenijo preganjanja zaradi verske pripadnosti, če so posledica konkretnega incidenta in ne sistemskega preganjanja.

  Sodba I Up 18/2008 — Vrhovno sodišče

• V tej zadevi je bila prošnja zavrnjena kot očitno neutemeljena zaradi nepojasnjenih nasprotij v izjavah prosilcev glede potovanja družine v Slovenijo.

  Sodba I Up 19/2008 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker je prosilec podajal kontradiktorne izjave o svoji istovetnosti in imenih staršev v primerjavi s podatki iz policijskega postopka, česar v postopku zaslišanja ni uspel pojasniti.

  Sodba I Up 733/2007 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je bila zloraba postopka podana, ker prosilec ni izrazil namere za azil ob svojem prvem prihodu v državo, temveč šele po tem, ko je bil vrnjen iz druge države.

  Sodba I Up 641/2007 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja zavrnjena kot neutemeljena, ker je tožnik kot razlog za strah navedel maščevanje moža bivše žene zaradi ljubosumnosti, kar predstavlja spor zasebne narave in ne preganjanje v smislu azilne zakonodaje.

  Sodba I Up 657/2007 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča, ker je to neutemeljeno ocenilo, da je prošnja očitno neutemeljena, čeprav je zahtevala vsebinsko presojo intenzivnosti kršitev človekovih pravic.

  Up-2214/06

  Pravna podlaga: URS · 22. člen ZUstS · 59. člen, odstavek 1

• V obravnavani zadevi je bila prošnja zavrnjena, ker je prosilec zlorabil postopek z lažno predstavitvijo razlogov za zapustitev matične države, pri čemer so bila v njegovih izjavah ugotovljena bistvena neskladja.

  Sodba I Up 527/2007 — Vrhovno sodišče

• Tožena stranka je ugotovila neskladja v tožnikovih izjavah glede razlogov za zapustitev države in njegovega statusa, kar je privedlo do zavrnitve prošnje kot očitno neutemeljene.

  Sodba I Up 501/2007 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja za azil zavrnjena kot očitno neutemeljena, ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik zapustil izvorno državo zaradi ekonomskih razlogov in osebnih težav, ne pa zaradi preganjanja.

  Sodba I Up 500/2007 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da so številna neskladja v izjavah prosilca med prvo in drugo prošnjo za azil utemeljen razlog za dvom v resničnost navedb in posledično za zavrnitev prošnje zaradi zavajanja.

  Sodba I Up 398/2007 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZAzil · 29. člen ZAzil · 29. člen, odstavek 4 ZAzil · 35. člen ZAzil · 35. člen, odstavek 2, točka 1 ZAzil · 36. člen, odstavek 1, alinea 5 ZAzil · 39. člen ZAzil · 39. člen, odstavek 2 ZAzil · 42. člen ZAzil · 42. člen, odstavek 1, točka 5 ZUS-1 · 76. člen

• Sodišče je potrdilo, da je bila prošnja neutemeljena zaradi lažne predstavitve razlogov za zapustitev države izvora.

  Sodba I Up 387/2007 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker je tožnik izrecno potrdil, da je matično državo zapustil izključno zaradi slabe ekonomske situacije in ne zaradi preganjanja.

  Sodba I Up 346/2007 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da predstavlja zlorabo postopka okoliščina, ko prosilec namero za azil izrazi šele po dolgotrajnem bivanju v Centru za tujce po ilegalnem prehodu meje, brez verodostojne utemeljitve za zamudo.

  Sodba I Up 348/2007 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZAzil · 35. člen ZAzil · 35. člen, odstavek 2, točka 1 ZAzil · 36. člen

• Sodišče je presodilo, da fizični napad, ki ga tožnika navajata kot posledico narodnosti, v konkretnem primeru ni dosegel stopnje preganjanja, ki bi utemeljevala status begunca.

  Sodba I Up 347/2007 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da nasilje v družini (pijančevanje in pretepanje s strani očeta) samo po sebi ne predstavlja podlage za azil, če ne izpolnjuje kriterijev preganjanja po Ženevski konvenciji.

  Sodba I Up 263/2007 — Vrhovno sodišče

• V tej zadevi je bila zloraba postopka prepoznana v ponovni vložitvi prošnje za azil po predhodnem umiku, ki je bil motiviran z željo po odhodu v drugo državo, in sicer neposredno po izrečenem prekrškovnem ukrepu.

  Sodba I Up 262/2007 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker se razmere v izvorni državi glede varnosti manjšin niso spremenile v smeri, ki bi utemeljevala status begunca, zatrjevani incidenti pa niso dosegli praga preganjanja.

  Sodba I Up 143/2007 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da medosebni spori v izvorni državi (odrekanje premoženja) ne predstavljajo preganjanja v smislu azilne zakonodaje.

  Sodba I Up 1622/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da če organ mora presojati stopnjo intenzivnosti kršitev človekovih pravic, prošnja ni očitno neutemeljena.

  sodba U 2373/2006 — Upravno sodišče

• Tožnik je prošnjo za azil utemeljeval z ekonomsko nezmožnostjo preživljanja družine na Kosovu, kar ne predstavlja preganjanja v smislu zakonodaje o azilu.

  Sodba I Up 1501/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da navedbe prosilca, ki ne ustrezajo zakonskim elementom preganjanja, ne utemeljujejo priznanja azila.

  Sodba I Up 1530/2006 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena zaradi neizkazanega preganjanja ter kronološke in vsebinske neskladnosti izjav prosilcev.

  Sodba I Up 1462/2006 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker prosilcem v izvorni državi ni grozilo preganjanje, prošnjo pa so vložili z namenom odložitve prisilne odstranitve iz države.

  Sodba I Up 1247/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnikovo zamolčanje ene od več preteklih prošenj za azil v tujini ni predstavljalo zlorabe postopka, saj je tožnik ostale pretekle prošnje razkril in zamolčanje ni vplivalo na njegovo pravno varstvo.

  Sodba I Up 1173/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da tožniki niso podali konkretnih opisov dogodkov ali šikaniranja, ki bi kazali na preganjanje v smislu ZAzil, zato je bila prošnja utemeljeno zavrnjena kot očitno neutemeljena.

  Sodba I Up 1177/2006 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila zloraba postopka prepoznana v vložitvi ponovne prošnje za azil šele po nastanitvi v Centru za tujce zaradi postopka odstranitve iz države, po vrnitvi iz druge države.

  Sodba I Up 1043/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razveljavilo odločbo, ker je organ neutemeljeno zavrnil prošnjo zgolj zaradi možnosti notranje razselitve prosilcev v drug del izvorne države (Vojvodino).

  Sodba I Up 970/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je bila prošnja za azil očitno neutemeljena, ker je bila vložena zgolj z namenom odložitve prisilne odstranitve iz države, prosilec pa je predhodno že izrazil željo po vrnitvi v izvorno državo.

  Sodba I Up 982/2006 — Vrhovno sodišče

• Tožnik je prošnjo vložil z namenom odložitve prisilne odstranitve, pri čemer so bile njegove navedbe o preganjanju v izvorni državi v nasprotju z izjavami o namenu bivanja v Sloveniji, kar je šteti za zavajanje.

  Sodba I Up 925/2006 — Vrhovno sodišče

• Prejem anonimnih pisem brez pojasnila o razlogih za grožnje s smrtjo ne predstavlja utemeljenega strahu pred preganjanjem, ki bi upravičeval priznanje azila.

  Sodba I Up 882/2006 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker je prosilec zamolčal, da je predhodno že vložil prošnji za azil v Franciji in Avstriji, kar je bilo ugotovljeno s pomočjo baze Eurodac.

  Sodba I Up 840/2006 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja ocenjena kot zloraba postopka, ker je prosilec vlogo vložil šele po nastanitvi v centru za tujce na podlagi napotkov drugih oseb in z namenom odložitve prisilne odstranitve, pri čemer je sam priznal ekonomske razloge za prihod.

  Sodba I Up 809/2006 — Vrhovno sodišče

• Tožnik je v prošnji navajal preganjanje v domačem kraju, vendar je bilo ugotovljeno, da je v drugih delih izvorne države več let prebival brez kakršnegakoli maltretiranja, kar kaže na možnost varne preselitve.

  Sodba I Up 812/2006 — Vrhovno sodišče

• V tej sodbi je bila prošnja za azil ocenjena kot zloraba postopka, ker je bila vložena po šestih letih nezakonitega bivanja v Republiki Sloveniji zgolj zaradi preprečitve prisilne odstranitve.

  Sodba I Up 798/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da se glavna obravnava v upravnem sporu ne opravi, če tožnik ne navede novih pravno relevantnih dejstev ali dokazov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev o očitni neutemeljenosti prošnje.

  Sodba I Up 636/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je bila prošnja očitno neutemeljena, ker je tožnikovo prosto potovanje z veljavnim potnim listom izvorne države in obisk izvorne države med postopkom v neposrednem nasprotju z njegovimi trditvami o preganjanju s strani tamkajšnjih oblasti.

  Sodba I Up 620/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene, ker tožnik ni izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem, saj mu nihče ni neposredno grozil, konflikt pa je izviral iz osebnega spora.

  Sodba I Up 597/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da so bistveno različne in kontradiktorne izjave prosilcev o pomembnih dogodkih zadosten razlog za izgubo verodostojnosti vseh nadaljnjih navedb v postopku.

  Sodba I Up 519/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je za utemeljitev odločbe o zavrnitvi prošnje kot očitno neutemeljene zadostoval že eden izmed zakonskih razlogov, navedenih v 35. členu ZAzil.

  Sodba I Up 462/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene zadostuje obstoj kateregakoli od razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZAzil.

  Sodba I Up 420/2006 — Vrhovno sodišče

• V konkretni zadevi je bila prošnja zavrnjena kot očitno neutemeljena, ker je prosilec vložil prošnjo pod lažnim imenom, kar je bilo ovrženo z verodostojnimi dokazili o njegovi dejanski identiteti.

  Sodba I Up 510/2006 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker tožniki niso dokazali preganjanja, temveč so azil zahtevali izključno iz ekonomskih razlogov.

  Sodba I Up 539/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da soočenje prosilca z neskladji v izjavah ne pomeni avtomatske spremembe postopka iz pospešenega v redni postopek.

  Sodba I Up 371/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot zlorabo postopka štelo okoliščino, da je tožnik namero za vložitev prošnje za azil izrazil šele 14 dni po nastanitvi v Centru za tujce, kar kaže na namen preprečitve prisilne odstranitve iz države.

  Sodba I Up 421/2006 — Vrhovno sodišče

• V tej zadevi je bila zloraba postopka prepoznana v dejstvu, da je tožnik vložil prošnjo za azil šele po pridržanju s strani policije zaradi nezakonitega vstopa v državo, z namenom odložitve odstranitve.

  Sodba I Up 407/2006 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja zavrnjena zaradi neverodostojnosti tožnikovih izjav in navedb o istovetnosti.

  Sodba I Up 370/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru kot razlog za zavrnitev izpostavilo neizkazano ogroženost zaradi krvnega maščevanja in nekonsistentnost prosilčevih izjav.

  Sodba I Up 368/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo nujnost razčiščenja dejstev glede grožnje smrtne kazni zaradi homoseksualne usmerjenosti v izvorni državi prosilca.

  Sodba I Up 284/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ugotovilo, da je zavajanje glede predhodnih prošenj za azil v drugih državah podlaga za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene.

  Sodba I Up 256/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot zlorabo azilnega postopka štelo vložitev prošnje zgolj za legalizacijo prebivanja in odložitev prisilne odstranitve, ob hkratnem uničenju potnih listin in nekonsistentnih navedbah o poti.

  Sodba I Up 219/2006 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila ponovna prošnja za azil ocenjena kot zloraba postopka, ker jo je prosilec vložil po pravnomočni zavrnitvi prve prošnje, medtem ko je čakal na odstranitev iz Slovenije.

  Sodba I Up 204/2006 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker je prosilec navajal lažne razloge za azil in se predstavil z lažnim imenom, medtem ko so uradni podatki potrdili njegov legalen vstop v državo zaradi športnih priprav.

  Sodba I Up 218/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da navajanje preteklih groženj in fizičnih napadov, ki niso več aktualni, ne dosega standarda preganjanja, hkrati pa je upoštevalo zamudo pri vložitvi prošnje kot indikator zlorabe postopka za izognitev prisilni odstranitvi.

  Sodba I Up 1654/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da lahko že posamezna logično nepojasnjena neskladja v izjavah prosilca zadostujejo za utemeljitev sklepa o zlorabi azilnega postopka.

  Sodba I Up 1611/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot zlorabo postopka opredelilo vložitev prošnje za azil z namenom preprečitve izvršitve odločbe o odstranitvi iz države.

  Sodba I Up 21/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru presojalo neverodostojnost prosilčeve zgodbe o članstvu v specialnih enotah KGB in preganjanju, ki je bila ocenjena kot zavajanje.

  Sodba I Up 1428/2005 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker tožnik ni izkazal preganjanja zaradi politične pripadnosti, saj je stranka, kateri pripada, del legalne oblasti in uživa zaščito pristojnih organov.

  Sodba I Up 1432/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ocenilo, da trditev prosilca o preganjanju zaradi podpore OVK ni verjetna, saj poročila o razmerah na Kosovu kažejo, da so bili po vojni tarče nasilja predvsem pripadniki manjšin in osebe, obtožene sodelovanja s srbskimi silami, ne pa podporniki OVK.

  Sodba I Up 1412/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da kontradiktorne izjave prosilca za azil predstavljajo lažno predstavitev razlogov in s tem zlorabo postopka v smislu 36. člena ZAzil.

  Sodba I Up 1344/2005 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja ocenjena kot zloraba postopka, ker je tožnik vložil že peto zaporedno prošnjo tik pred prisilno izvršitvijo prejšnje odločbe, pri čemer je uporabljal različne osebne podatke.

  Sodba I Up 1347/2005 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja ocenjena kot očitno neutemeljena, ker je tožnik kot razlog za zapustitev države navedel zasebni spor s sosedom zaradi zemljišča, kar ne predstavlja preganjanja v smislu azilne zakonodaje.

  Sodba I Up 1241/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ocenilo, da verbalno nadlegovanje in posamezni incidenti brez prijave pristojnim organom v izvorni državi sami po sebi ne utemeljujejo statusa begunca.

  Sodba I Up 1231/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da se prošnja za azil lahko zavrne kot očitno neutemeljena, če je vložena z namenom odloga prisilne odstranitve iz države ali zaradi lažnega predstavljanja razlogov za azil.

  Sodba I Up 1192/2005 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena kot očitno neutemeljena, ker je prosilec ob vložitvi prošnje zamolčal, da je predhodno že vložil prošnjo za azil v Republiki Italiji.

  Sodba I Up 1228/2005 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila četrta prošnja za azil ocenjena kot zloraba postopka z namenom preprečitve prisilne odstranitve iz države.

  Sodba I Up 1212/2005 — Vrhovno sodišče

• Tožnik je zatajil večkratno vložitev prošenj za azil v drugih državah članicah EU, kar je bilo ugotovljeno s primerjavo prstnih odtisov v sistemu Eurodac.

  Sodba I Up 1243/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da kazenski pregon zaradi posedovanja mamil v izvorni državi sam po sebi ne predstavlja preganjanja v smislu azilne zakonodaje.

  Sodba I Up 1188/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da žaljivke in pretepi, ki niso povezani z enim od zakonsko določenih razlogov za preganjanje, ne predstavljajo podlage za priznanje azila.

  Sodba I Up 1163/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da strah pred preganjanjem zaradi nezmožnosti plačila dolga sosedu ni objektivno utemeljen razlog za priznanje azila.

  Sodba I Up 1164/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da grožnje zaradi častnih sporov po razhodu s partnerico ne predstavljajo preganjanja v smislu azilnega prava.

  Sodba I Up 1135/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ocenilo, da navedbe o nadlegovanju s strani tretjih oseb zaradi domnevnega sodelovanja v preteklih vojnih konfliktih brez dodatnih pojasnil ne utemeljujejo nevarnosti preganjanja.

  Sodba I Up 1111/2005 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena zaradi namernega zavajanja in zlorabe postopka z namenom odložitve prisilne odstranitve ter zaradi ugotovitve, da prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje.

  Sodba I Up 991/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ocenilo, da navedbe o verbalnem nadlegovanju s strani bivših pripadnikov OVK na Kosovu zaradi nepriključitve vojski ne izkazujejo preganjanja, saj je v državi zagotovljena zaščita za tovrstne skupine.

  Sodba I Up 958/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da prosilcu albanske narodnosti s Kosova zaradi sodelovanja brata s srbskimi oblastmi ne grozi preganjanje, saj je na območju zagotovljena zaščita in obstaja možnost notranje razselitve.

  Sodba I Up 957/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da navedbe tožnika o grožnjah s strani politične stranke na Kosovu niso zadostovale za ugotovitev, da je bil v izvorni državi dejansko preganjan v smislu pogojev za azil.

  Sodba I Up 940/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot neutemeljene zavrnilo tožnikove navedbe o preganjanju zaradi politične aktivnosti, saj so bila dejstva o volitvah v izvorni državi v nasprotju s poročili OSCE.

  Sodba I Up 900/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot očitno neutemeljene ocenilo navedbe prosilca o posameznih primerih diskriminacije pri nakupih in pritiskih za vstop v vojsko, ki niso dosegali praga resne ogroženosti.

  Sodba I Up 761/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da domnevno izsiljevanje s strani pripadnikov paravojaške organizacije (UČK) ne predstavlja preganjanja v smislu azilne zakonodaje, saj ni bilo izkazano, da bi šlo za sistemsko preganjanje s strani države ali subjektov, ki nadomeščajo državno oblast.

  Sodba I Up 758/2005 — Vrhovno sodišče

• V obravnavani zadevi je bila prošnja zavrnjena, ker je prosilec kot razlog za zapustitev države navedel izključno ekonomske razloge in ni izkazal nevarnosti preganjanja.

  Sodba I Up 759/2005 — Vrhovno sodišče

• V tej zadevi je bila prošnja za azil ocenjena kot očitno neutemeljena, ker jo je prosilec vložil šele po pridržanju v Centru za tujce in po pravnomočni obsodbi za prekršek zaradi uporabe tuje potne listine pri prestopu meje.

  Sodba I Up 757/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je bila prošnja očitno neutemeljena, ker prosilcu v izvorni državi ni grozilo preganjanje, kar je bilo ugotovljeno na podlagi njegovega preteklega bivanja in gibanja med državami.

  Sodba I Up 691/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je bila prošnja očitno neutemeljena, ker je tožnik sam navedel dejstva, ki niso izkazovala preganjanja, hkrati pa so podatki v spisu vzbujali dvom v verodostojnost njegovih izpovedb.

  Sodba I Up 690/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot zlorabo postopka presojalo vložitev ponovne prošnje za azil v trenutku, ko je bil tožnik ustavljen v postopku ugotavljanja nezakonitega prebivanja v državi.

  Sodba I Up 672/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da se prošnja za azil zavrne v pospešenem postopku, če iz navedb prosilca jasno izhaja, da razlogi za zapustitev izvorne države ne predstavljajo preganjanja, temveč zgolj ekonomske motive.

  Sodba I Up 610/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da pristojni organ lahko zavrne prošnjo kot očitno neutemeljeno tudi po zaslišanju prosilca, če se med postopkom izkažejo razlogi za pospešeno obravnavo.

  Sodba I Up 554/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je bila prošnja za azil vložena zgolj z namenom odložitve prisilne odstranitve, pri čemer strah pred preganjanjem v izvorni državi ni bil objektivno utemeljen.

  Sodba I Up 532/2005 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker je prosilec izrecno navedel, da je v Republiko Slovenijo prišel izključno iz ekonomskih razlogov.

  Sodba I Up 549/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo zavrnitev prošnje, ker prosilcu v izvorni državi ni grozilo preganjanje v smislu takrat veljavnega Zakona o azilu.

  Sodba I Up 505/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot zlorabo postopka štelo okoliščino, da je prosilec prošnjo za azil vložil šele štiri dni po bivanju v Centru za tujce, ko je že čakal na odstranitev iz države.

  Sodba I Up 506/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da uporaba uradnih poročil in podatkov o stanju v državi izvora pri presoji prošnje ne pomeni nujno prehoda v redni postopek, če se ugotovi, da preganjanje objektivno ni izkazano.

  Sodba I Up 515/2005 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker pritožnik ni podkrepil svojih navedb o razlogih za neresnično izjavo s konkretnimi dejstvi ali dokazi.

  Up-240/05

  Pravna podlaga: URS · 22. člen ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1

• V tej zadevi je bilo zavajanje izkazano s prikritjem podatka o že vloženi prošnji za azil v drugi državi, kar je bilo ugotovljeno s primerjavo prstnih odtisov.

  Sodba I Up 417/2005 — Vrhovno sodišče

• Kot elemente za presojo verodostojnosti je sodišče izpostavilo tudi dejstvo, da prosilec ni zaprosil za zaščito v prvi varni državi, skozi katero je potoval.

  Sodba I Up 384/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji utemeljenosti prošnje upoštevalo poročila o stanju človekovih pravic v izvorni državi prosilca.

  Sodba I Up 307/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da so predložena vabila revolucionarnega sodišča, ki so bila ocenjena kot ponarejena, zadosten razlog za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene.

  Sodba I Up 295/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je bila prošnja za azil utemeljeno zavrnjena kot očitno neutemeljena, ker je prosilec v Republiko Slovenijo prišel izključno iz ekonomskih razlogov.

  Sodba I Up 220/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je pristojni organ pravilno uporabil pospešeni postopek, ker je iz tožnikove izjave izhajalo, da je v državo prišel izključno iz ekonomskih razlogov.

  Sodba I Up 233/2005 — Vrhovno sodišče

• V tej sodbi je bila prošnja zavrnjena kot očitno neutemeljena, ker je bilo ugotovljeno, da je prosilec v Republiko Slovenijo vstopil izključno zaradi ekonomskih razlogov.

  Sodba I Up 249/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da se očitna neutemeljenost prošnje lahko ugotovi tudi po opravljenem zaslišanju prosilca, če iz ugotovljenih dejstev izhaja, da je bil vstop v državo motiviran izključno z ekonomskimi razlogi.

  Sodba I Up 180/2005 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker je prosilec izrecno navedel, da azil išče izključno iz ekonomskih razlogov in da v izvorni državi ni bil preganjan.

  Sodba I Up 181/2005 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker sta prosilca navajala izključno ekonomske razloge in nista predložila dokazov o preganjanju zaradi verske pripadnosti v domačem kraju.

  Sodba I Up 138/2005 — Vrhovno sodišče

• V tej zadevi je bila prošnja zavrnjena, ker je prosilec navajal napačno identiteto in zamolčal, da je v preteklosti že neuspešno zaprosil za azil pod drugim imenom.

  Sodba I Up 35/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da vojni dogodki iz preteklosti in pomanjkanje življenjskih pogojev sami po sebi ne predstavljajo utemeljenega razloga za azil, če niso povezani z aktualnim preganjanjem.

  Sodba I Up 23/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da so navedbe o preteklem preganjanju nezadostne za status begunca, če prosilec ne izkaže utemeljenega strahu pred sedanjim ali bodočim preganjanjem, hkrati pa je razvidno, da je motiv za migracijo ekonomski.

  sodba in sklep U 2107/2004 — Upravno sodišče

• Sodišče je potrdilo uporabo pospešenega postopka pri ponovni prošnji, ki je bila vložena z namenom zlorabe postopka oziroma odloga prisilne odstranitve iz države.

  Sodba I Up 1290/2004 — Vrhovno sodišče

• Prošnja je bila ocenjena kot očitno neutemeljena, ker je prosilec v državo vstopil legalno za potrebe dela, nato pa se po ilegalnem delu v tujini vrnil in vložil prošnjo, ki je temeljila na ekonomskih razlogih.

  Sodba I Up 1283/2004 — Vrhovno sodišče

• Strah pred maščevanjem družine bivše partnerke zaradi neporočenega skupnega življenja ne predstavlja preganjanja v smislu azilne zakonodaje, saj ne temelji na rasi, veri, narodnosti ali pripadnosti določeni družbeni skupini.

  Sodba I Up 1244/2004 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZAzil · 35. člen ZAzil · 35. člen, odstavek 2, točka 2

• Sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka vložila ponovno prošnjo za azil zgolj z namenom odloga prisilne odstranitve iz Republike Slovenije, kar predstavlja zlorabo azilnega postopka.

  Sodba I Up 1078/2004 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja spoznana za očitno neutemeljeno, ker je tožnik v državo prišel izključno iz ekonomskih razlogov z namenom iskanja zaposlitve in zaslužka.

  Sodba I Up 980/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da splošna ogroženost prebivalstva zaradi vojaškega vdora v določen kraj ne predstavlja individualnega preganjanja, ki bi utemeljevalo priznanje azila.

  Sodba I Up 866/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da namerno zavajanje z osebnimi podatki predstavlja zlorabo postopka, ki utemeljuje zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene.

  Sodba I Up 737/2004 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja za azil ocenjena kot očitno neutemeljena, ker je tožnik kot razlog za zapustitev matične države navedel izključno ekonomske razloge (zaposlitev) in hkrati izrecno zanikal kakršnokoli preganjanje v matični državi.

  sodba in sklep U 1065/2004 — Upravno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker je prosilec v različnih postopkih navajal nasprotujoče si podatke o svoji istovetnosti, kar je povzročilo izgubo verodostojnosti njegovih navedb.

  Sodba I Up 470/2004 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru so tožniki kot razlog za azil navedli zgolj težko socialno situacijo in nezaposlenost na Kosovu, kar ne predstavlja zakonsko predvidenega temelja za pridobitev mednarodne zaščite.

  Sodba I Up 224/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da protislovne izjave prosilca in lažno predstavljanje razlogov za azil z namenom odloga prisilne odstranitve iz države utemeljujejo zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene.

  sodba in sklep U 1519/2003 — Upravno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da mora organ pri odločanju o azilu poleg pogojev za status begunca presoditi tudi pogoje za zaščito v primeru ogroženosti varnosti ali fizične integritete, ki presegajo okvir Ženevske konvencije.

  Sklep I Up 286/2002 — Vrhovno sodišče

Viri